Jumat, 02 Juli 2010

OROMA



Mbuku Oroma yi, eebe mbanak pekkaga’lek logonet, aa’nduk pekkoorak nogo yi o.

At Pawulut o Oroma awo naga’lek logonet, at nawam time it Ala apuri Oroma wonogwe nen pipuk eeko logowak nduk, liiru mbanogo Oroma nappereegerak.

At o Oroma ne mande negen inom time logonet, Ala eyabu eeke logorak wone inom, at o Tepaniyon nage me, yeenggwaariyak wone inom, Ala apuri logonet eeko menggaarak nogo iniki liippunuk eeko logorak wone inom, at Pawulut nen liiru yi, mbanogo nappereegerak. It Ala apuri o Oroma wonogwe nogo keyage wappiige logonet, inake tamban eeke menggerak nogo yoragagerak.

Ndi, mbuku Oroma liiru mbaneegerak alom nogo yi aret. “Obeelom Wone woppunuk, mugurok nogwe ti paga aakumi Ala inom iniki ambit a’nuk logorak nogo ti, o iyaalok nen nok, age yobok ari noorak kuli ti, abet mbakwi paga aret o,” yinuk, yoragagerak o (1:17). Ti’nuk, at Pawulut nen iniki koongge logonet, it aap Yakuri mendek inom, it Yakuri mendek lek endekem mendek inom, abok aret obeelom ambi logolik maluk mban eeko nogogwaarak me, “Nit Yetut Keritut abet mbakwi kenok mban Ala ninom kunik logogun o,” yinuk, liiru mbaneegerak.

Nit Yetut ninom kunik wonogwe kenok, ninobaabut ngget mendek eerogo pinanemenggerak Ala ninom lambunik logogun o. Nit niniki Yetut oba panggombunuk abet mbakwi niinok, eeko menggam nen wondet eerogo pinanege, kanggo menggam nen ninagap ndarogo pinanege, nit maluk eekwi niigak, Aberiniki nen ninagap ndarogo wumbinani wage, eereegerak nogo liiru mbanak wonage. Ndi, pasal 5 nen nok, pasal 8 kuli liiru mbangge logonet, wone, “Yogop ee’nu ndogop ee’nu,” yugu Muta liiru mbaneegerak nogo ti, ndogop nduk, mbaneegerak wone inom, it iniki abet mbakwi nogo Aberiniki nen eeppinanege menggerak wone inom, ndi, it aap Yakuri mendek nit endekem mendek ninom Ala nen ambit lambunik logorak koonogo pereegerak wone inom, liiru mbanak wonage. Ndi, at Ala aput Yetut ninabuwa nen maluk onggo eeppinaniyak lek teppinaniyak koonogo pereegerak nogo ti, “It aap Yakuri mendek nen Yetut eebe wagangga’lek mbo pogo mbaremengga, it endekem mendek nen iniki at oba panggombunuk abet mbaruwak nduk, koonogo pereegerak o,” yinuk, yoragagerak nogo liiru mbanak wonage.

--------------

ALA APURI O OROMA MENDEK INAKE LIIRU MBANEEGERAK WONE

1 1 At Ala nen an Pawulut Keritut Yetut ayeloman nogo, nappiigak mendek logokit nduk, yonggo panege, at oone obeelom wone yoranet nege logokit nduk, leenogo panege, eereegerak me, an wone ambi yokkira o.

2 Obeelom wone ti, eebe o maan Ala nen, “Peebi obeelom wone konenggo logogun o,” yinuk, it aap Ala wone yoraga nogo, yorage kagak, yorogo nogogwaarak nogo ti, Ala yereegerak liiru mbanak alik leenak nogo, mbanggo logonet, wone obeelom wone ti, inom aret liiru mbanggo nogogwaarak.

3 Wone obeelom wone ti, Ala aput ninowe Yetut Keritut eereegerak wone nogo aret. At eebe ti, Ndawut ombooluk aakumi aret nda’nagagerak kwe,

4 Ala nen kambunuk nogo menggam nen eenik agago mippereegerak paga, at maluk eeka’lek iniki mondok abe alik leenak Ala aput ayuk warak aret menggerak nogo kin agagerak.

5 Ninowe Yetut Keritut eereegerak paga, Ala iniki kunik en eeppanege kagak, it yi aakumi ndi aakumi abok aret iniki abet mba’- nuk obeelom wone liirogon woppunuk, eeko logowak nduk yoranet nage, Yetut Keritut endage nggwok aruwak nduk, tiyappit nage, eeke logokit nduk, an neyabu nappiigak mendek agago paneegerak.

6 Kit Oroma mendek togon at Yetut Keritut apuri arubagip nduk, miirogo pinagareegerak o.

7 Kit Oroma mendek abok aret at Ala nen iniki kunik eekkinake, at apuri alik leenak logobagip nduk, miirogo pinagage, eereegerak ti, Ninogoba Ala ninowe Yetut Keritut imbirak iniki kunik en eeppinagagwi, kiniki ugun tayenak obeelom logobagip nduk, eeppinagagwi, eeko logogun o.

Pawulut o Oroma noorak mbareegerak wone

8 Aa’nduk yokkiroorak mbakirak nogo yi aret. Kit abok kiniki abet mbakotak nogo, kinabok yi awi ndi awi wiganinuk nage kenok, Yetut Keritut eereegerak paga, “Nogoba Ala wa,” yoge agarik o.

9 An tamban eeke logonet, kinoba mari ageelik kulinik-kalinik kinake tamban eeke minggirak ti, Ala eenu aret o. Ninikineebe apit nggaruk togon Ala wogo’- nuk mugurok nage logonet, obeelom wone at aput eereegerak wone nogo yoranet nage minggirak.

10 An pekkiya woroorak mbake minggirak me, Ala nen, “Yogondak aret pegiya nawak,” nomba’nuk, tu koonogo panuwak nduk, tamban mban eeke agarik o.

11 Kiniki kole aruwak nduk, Ala nen an eeppanegerak ambi kit yokkiraakit nduk pekkiya woroorak uugwe lombok mbake minggirak o.

12 Ndi, wage logominggirik, ninom time logonet, kit inom, an inom, abet mbakoorak nogo, niniki eyak wat-wat yogo logowok nduk, pekkiya woroorak mbakirak o.

13 It endekem konenggulik ando yi awi ndi awi time yoranet nagagirak waganeegwa kwak, kit togop aret waganggwi kiyaakit nduk, yokkira woroorak koongge nagagirak kwe, “Ambi oba yilinik wonage aret kogo o,” mbarubagip nduk, yokkiragi o, noreewi.

14 It aap Yunani mendek inom, Yunani mendek lek inom, ndi, it yieekwi ndi eekwi ineenu inom, ineenggo’lek inom, abok aret wone obeelom wone yoranet nege logorak noba paneegerak nomat mbanak wonage me, teenogo yoranet nege logogin aret o.

15 Togop me, kit o Oroma mendek kunduk, an nen wone obeelom wone nogo wonok, mbet-mbet yokkira woroorak uugwe lombok mbake agarik o. Wone obeelom wone ti Ala omaawi aret o.

16 Obeelom wone ti, aa’nduk it Yakuri mendek inom, ti’nuk, peebi Yunani mendek inom, aakumi abok aret abet mbakwi iinok, inagap ndake logorak Ala omaawi ti aret me, wone obeelom wone ti, an nagabiti lek logonet yokkirage agarik o.

17 “Aap ambi abet mbake kenok, Ala nen obeelom agago pemenggerak me, eenik aret logogin o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak nogo ndakndak, Ala nen nonggop togon aakumi iniki koonogo obeelom eeginake menggerak nogo, wone obeelom wone ti paga aret nineenu age menggerak. Ala nen aakumi obeelom eeginake nogo ti, abet mbakwi ti paga mban aret o.

Maluk eekwi iinok, Ala anini eeppiige menggerak wone

18 It aakumi maluk eeka nen Ala wone ineebi mba’nuk, maluk mban eerit nogo logonet, Ala ndogop menggerak wone aakumi waganggwi iyo nduk, non mbambiigo menggaarak me, Ala agi mbogut paga nen anini wuppi wagaatak kin age paga nineenu age menggerak.

19 At Ala nen, “An ndogop minggirak yelok neyaawak o,” yinuk, eebe kin eeppege menggerak kwe, liippega’lek iinok, Ala anini inoba piige menggerak.

20 Ala eebe nonggoti menggerak ti, maan o yi wakkagagerak kuli paga nen, yi mendek ndi mendek wakkagagerak nogo paga, at eebe omaawi ambik mondok itok menggerak Ala aret kin koorak wonagagerak kwe, it aakumi nen liippega’lek wonogogwaarak me, inaana’le mbanggolaawok nduk, wone onggo yuurak lek aret o.

21 It Ala ineenu aret logonet kwe, “Ti at Ala aret o,” yinuk, wogoppugwi, “Ala nogoba wa,” yinuk, keyage wakwi, eeka’lek logonet, iniki lek negen we ugun aret koonit nugwi me, iniki o apit negen kobak aago wonogo agaarik o.

22 It nogo nen, “Nit abok nineenu aret o,” yinuk, yikko’net nugu nogogwaarak kwe, ineenggo’lek wi negen a’nuk, agan nugu logonet,

23 at Ala eenik itok mondok menggerak wogoppogo logorak nogo mbo punuk, obaane’me kanggo menggaarak mendek aakumi inom, towe-pagi inom, weret-mbonon inom, inogut ndak-ndak ogobakkigirogo punuk, wogoppogo nogogwaarak.

24 Togop eeko nogogwaarak paga, iniki nen uugwe mba’nuk, abu maluk eekulik mendek kagak eerit nugu logonet, it-it aret maluk eekko’net nogo logowak nduk, Ala nen mbo piyareegerak.

25 Ala eebe abet aret wonage wone nogo, mbo punuk, pilit aret, “Ala ndogop wonage o,” yinuk, mugurok nogo logonet, at abet aret mondok-mondok wogoppogo logorak ogobakkigika nogo ti, mbo punuk, obaane’me yi mendek ndi mendek ogobakkigirik nogo mendek mban ayuk wukwi, inik-inik eekwi, eeko nogogwaarak ti abet aret me, yokkiragi o.

26 Togop eeko nogogwaarak kenok, it nogo mbo piyareegerak logonet, it inakuwi nogo nen aap eeginaburak nogo mbo punuk, eekulik mendek eekwi,

27 nogo ti ndak-ndak inogonggelomini nogo nen kumi eeginaburak nogo mbo punuk, aganggen eeginake kenok, eekulik mendek eeko logonet, aap-aap aret wut-wut yogwe, eeko nogogwaarak. Eeriyak kagak alik mendek eeko nogogwaarak paga at Ala nen onggo ndak-ndak maluk aret eeppiyareegerak.

28 Ndi, it nen, “Ala ti abet aret wonage, yuurak kwe, ambi eeppinaniyak lek me,” mbako nogogwaarak paga, iniki lek negen a’nuk, eeriyak lek mendek kagak, eeko logowak nduk, Ala nen pulunogo mbo piyareegerak.

29 Pulunogo mbo piyareegerak me, yi maluk ndi maluk alitikalitak lombok ambik aret eeko nogogwaarak. Eeko logonet, maluk mban eerit nugwi, uugwe-uugwe mbakwi, inogogumbuk logonet agan nugwi, neebi-keebi yogwe, aap wakwi, yawi pugwi, inambokan laganggwi, inanini agaket yogwe, togottogot wone yogwe,

30 nabok-kabok yogwe, “Ala abu nineebi o,” yogwe, worokot-laakot agan nugu logonet, “Aap nggwok eekkola,” yinuk, wogoppatit nugwi, maluk eeriyak iniki mondok aberak wonogwe, inagalomini- inogobamini inoone taganggwi,

31 iniki lek logonet, wone yoragaatak liirogon eeka’lek mbo pugwi, inabuwa mbakulik inogogumbuk wonogwe,

32 ti eerit nugu menggaarak nogo ti, Ala nen, “Yogop eerugup, ndogop eerugup,” yereegerak nogo mendek eekwi iinok, “Mondok inoorigin o,” yereegerak nogo ineenu logonet kwe, kagak eerit nugu menggaarak. Eerit nugu logonet, “Nit mban eeriyak lek o. Ata, it ando ninom aret eeruwok o,” yinuk, eerit nugwi me, Ala nen mondok inoorigin o.

2 It aakumi abok maluk eeppiyoorak wone

1 Togop me, noreewi o. It ando kenok mban maluk agago piigo ogotik? Kit togon maluk eekulik ti lek o. Eeko monggotak aret me, kit ambi nen it eekwi togop eeko logonet aret kwe, it mban maluk agago piigwi kenok ti, kit aret maluk eekkologo ogotik o.

2 At Ala ti, aakumi maluk togop eekwi iinok, liirogombo aret maluk onggo eeppiige menggerak nineenu aret o.

3 Nineenu aret me, wologwe! Kit togon togop aret eeko logonet kwe, it ambi eekwi iinok mban maluk agago piigwi kiinok ti, kit kunduk, Ala nen onggo maluk eekkinabigin lek nduk yogo ogotik ya?

4 At Ala nen onggo mbet-mbet maluk eeppinagaga’lek kinabuwa nen iniki yanggoppunuk, puk aret wonage me, “At oone ti meek aret,” mbako ogotik? Kit maluk eekwi kiniki koombunuk, mbo pubagip nduk, kinabuwa nen tokkiige yi, kaga’lek me, yogo ogotik?

5 Ala iniki togop mbake kwe, kiniki omaawi kinogogumbuk wonogwe kiinok, Ala anini nen onggo maluk liirogombo eeppiige ti eyom paga abunuk nggwok togon eekkinaburak nduk eekkolagak mban eekwi kiigi o.

6 At Ala nen eeremenggaarak ndak-ndak aret onggo eeppiige logogin o.

7 It aakumi ando nen mbako logonet, “Ala nen tiyappinanege logonet, ninayuk warak agago nabelankabelan wo’niraagin o,” yinuk, iniki mondok kwippunuk, puk aga’lek obeelom mban eerit nogwe iinok ti, Ala nen ineenik mondok logorak mendek wogoraagin o.

8 Ndi, it ando inobaalombok mban eekkoloorak koombunuk eerit nogo logonet, Ala yereegerak nogo mugurok naga’lek, maluk mban eekwi iinok perak, Ala nen, “Aap yi, abu maluk aret o,” yinuk, anini nen maluk eeppiyaagin o.

9 It yi aap ndi aap maluk eeko menggaarak abok aret andi-pandi aganake, aaninggin-paaninggin agago piige, eerigin nogo ti, it Yakuri mendek eeppiige logonet, aakumi endekem konenggulik mendek inom ndak-ndak eeppiyaagin kwe,

10 it aakumi obeelom eeko menggaarak kenok perak, Ala nen tiyappiige logonet, inayuk warak agago iniki ugun obeelom logowak nduk, it Yakuri mendek eeppiige logonet, aakumi endekem konenggulik mendek inom abok aret ndak-ndak eeppiyaagin o.

11 At Ala ti, aakumi ineebe obeelom kero mban maleninakeelik me, togop aret eeppiyaagin o.

12 It aakumi endekem konenggulik mendek ti, at Ala nen Muta wone lengganogo yoreegerak ineenggo’lek logonet, maluk eeko logomenggaarak paga onggo eeppiyaagin kwe, Muta wone yoreegerak mugurok maluk onggo eeppiyaagin lek o. It Yakuri mendek perak, at Muta yoreegerak wone ineenu logonet kwe, maluk eeko logomenggaarak me, at Ala nen Muta wone yoreegerak ti paga panggombunuk iniki kwaake logomenggerik, owak looninabigin.

13 At Ala nen Muta yoreegerak wone nogo ti, we inaruk mban konenggwi paga lek o. Ata, inikime nen liirogon woppunuk eebe aret eerit nogwe paga Ala nen, “Aap ti obeelom aret kagi o,” yinuk, yoge menggerak.

14 It aakumi endekem konenggulik mendek nogo nen at Muta, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” yoreegerak wone nogo kobak logonet kwe, it iniki nen, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” yoreegerak wone nogo ndak-ndak aret eekwi kenok ti, kobak logonet kwe, at Muta yoreegerak nogo aret eekwi me,

15 Muta, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” yoreegerak wone ti, muk inikime wonage negen logonet eekwi iigo ogoorik o. It eekwi ti, inikime abe’- nage logonet, ambi, “Maluk eekirak kagi,” ndi, ambi, “Obeelom eekirak kagi,” yinuk, inikime abe’nage ti paga Ala nen wone lengganogo yoroolik aret kwe, inikime abet aret wonage negen kogo ogoorik o.

16 An wone obeelom wone yorage minggirak ndak-ndak at Ala nen it aakumi inikime kote koonggwi nogo Yetut Keritut nen owak looninaburak nduk mippereegerak nogo owak looninake eyom paga, “Ti obeelom eekirak kagi, ti maluk eekirak kagi,” yinuk, inikime nen abe’nage kaagun o.

Wone lengganak eekwi paga inagap ndakkolaagun lek wone

17 Kit Yakuri mendek perak, nonggop mbako ogotik? “Nit Yakuri mendek aret o,” yinuk, yikkologwe yi, wone Muta yoreegerak nogo paga, kiniki panggombunuk, “Ala ti, nit mban ninogoba aret o,” yinuk, wogoppakwi,

18 “Ala iniki mbake menggerak nogo nineenu o,” yinuk, yogwe, wone Muta yoreegerak wone nogo paga, “Yi obeelom o. Yi maluk o,” yinuk, yelok kogwe,

19 “Aakumi inigen mbuk mendek tu pigiren nogwe, o apit paga nogwe nogo eya paga nawak nduk eya aganakwi, eeko monggoorak, nit yi aret,” mbakwi,

20 “Nineenu ariyak wone inom, Ala ndogop menggerak wone inom, wone lengganogo Muta yoreegerak ti paga mban wonage nogo nit aret porogo wonogwe me, nit mban nineenu,” mba’nuk, “Aakumi kobak mendek nogo mamunirogwe, iniki kole aga’lek nogo, iniki kole eerogo piigwi, eeko monggoorak nit aret o,” yinuk, yogwe, eeko monggotak o.

21 Ti eeko logonet kwe, kit mamunggolaga’lek logonet inambik kenok mban mamunirogwe ti, nonggop nduk eeko monggotak? “Yogoot waganggwi ti mage o,” yinuk, mamunirogo logonet kwe, kit nen aret yogoot waganggo monggotak.

22 Kit nen aret, “Mbabi eeriyak mage o,” yorogo logonet kwe, nonggop nduk kit aret mbabi eeko monggotak? “Kugiwak ogole o,” yogo monggotak kwe, kit aret kugi awi wurik me unggunuk, kugiwak nogo aret kiraakko’nok wunggo monggotak nogo lek a?

23 “Wone at Muta yoreegerak nogo, unde nit aret o,” yinuk, wogoppako logonet kwe, wone ti, taganogo punuk, Ala meek eerogo pugwi ti, nonggop nduk eeko monggotak?

24 “Kit eekwi paga it endekem konenggulik mendek nen Ala endage miyuk-meya eerogo pogo agaarik o,” yinuk, liiru mbanak wonage nogo kit Yakuri nen aret eekwi kiigi o.

25 Kinagabolo mbanggwi ti, at Muta yoreegerak wone waganggo logonet, mbanogo nappuurak op aret kwe, wone yugu nogo taganogo mbo punuk, kinagabolo mbanggwi kenokperak, aanom warogo aret mbanggwi me, kinagabolo mbanak wonage kwe, mbanak lek negen eerogo pakwi kiigi o.

26 Ndi, it inagabolo mbanggulik mendek nogo nen, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” Muta yoreegerak wone nogo waganggo nagaatik, ndak-ndak eerit nogo menggaarak kenok, Ala nen, “It aap yi, inagabolo mbanak lek aret kwe, mbanak negen aret wonogwe o,” yinuk, wogonabigin lek mbakop?

27 Togop me, kit Yakuri ti, Muta yoreegerak wone liiru mbanak unde logonet, kinagabolo mbanggo monggotak kwe, eebe eeka’lek taganggo monggotak me, it inagabolo mbangga’lek menggaarak nogo nen wone eebe aret eekwi me, it nen aret kinenggali wappinagagun lek mbakop?

28 It aakumi abe Yakuri ti, taani o? Ineebe ndarak we inagabolo mbanak ti paga mban, “Yakuri mendek aret o,” yinuk, yuurak meek o.

29 “It Yakuri mendek aret o,” yogwe nogo ti, Muta yoreegerak wone waganggwi paga lek o. Ata, inagabolo mbanggo mengga kwak, at Ala nen Aberiniki paga iniki yanggonogo pege ti perak, abe Yakuri mendek ti aret o. It aakumi iniki togop Ala nen yanggonogo pege ti, it aakumi nen wogoppiyoorak lek o. Ala nen mban aret wogoppiyaagin o.

3 It Yakuri liirogon eeppiyoorak kooneegerak wone

1 Ti kenok, it Yakuri mendek ti, we aret leenogo piyareegerak mbakop? Ndi, inagabolo mbanggwi ti, we aret mbaniyak yoragagerak mbakop?

2 Lek o. It eeko logowak nduk leenogo piyareegerak nogo ti, wone ambik wonage me, yokkira o. Ambi ti, at Ala nen, “An noone it porogo logowak,” mba’nuk, unde eeppiyareegerak.

3 Eeppiyareegerak kagak, it ando nen wone ti woppunuk, liirogon eeka’lek kenok ti, nonggop mbakop? Liirogon eeka’lek kenok, at Ala nen it liirogon eeppiyoorak kooneegerak nogo, eeppiyaagin lek mbakop?

4 Lek o. Eeppiyaagin aret o! “Eekirak onggo eeppaniyak nogo ti, op aret mbake, Ndi, nowak loonogo punuk, aaninggin noba paniyak mbake nogo ti, a’me nggelok aret eeppanumunggun, kombake, Eeke agarik o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak ndakndak it aakumi abok pilit wone yogo menggaarak kwe, Ala perak, abet mban ari menggerak o.

5 Nit abe koonak eeka’lek maluk eekwi paga nen Ala abe koonak mban eeke menggerak yelok kogwe kenok, nit nonggop yuurak mbakop? “At Ala anini nen maluk ee’ninake ti, at liippinanega’lek logonet, eeppinanege menggerak kogo o,” yinuk, togop yoriyak op mbakop? An yagi ti, aakumi yogo mengga kwak yagi o.

6 Togop yoriyak lek me, nit maluk eekwi niigak kwe, onggo maluk ee’ninake lek kenok, at Ala nen nonggop togon yi aakumi ndi aakumi inowak looninaburak mbakop?

7 An pilit wone ari minggirak paga nen at Ala abet mban ari menggerak kenom eeppege neenok, aakumi nen at tiyappugwi me, Ala nen, “Kat maluk eeke me, maluk onggo eeppagagin o,” yinuk, nonggop togon an yo’niriyak mbakop?

8 “Obeelom mendek kenom aruwak nduk maluk eeruwok, yogo menggaarak o,” yinuk, nit yaga’lek niigak kwe, ninendage maluk eeruwak nduk, yogwe, ndi, “It abet aret togop yogo menggaarak o,” yogwe, eeko menggaarak ndak-ndak, nit nen, “Obeelom mendek kenom aruwak nduk, maluk eeruwok o,” yinuk, agan nugu logorak op mbakop? Nit ninendage maluk aruwak nduk agan nugwi ti, Ala nen maluk onggo eeppiyaagin ti, op aret o.

Yi aap ndi aap maluk mban eeko menggaarak wone

9 Togop me, nonggop yuwok o? Nit Yakuri mban iya, ndi, it aakumi endekem konenggulik mendek ti, meek, mbakop? Mondok lek o.

10 “Aap ambit ambi iniki abe koonak wonage, Ambiriluk ambi iniki abe wonage, abu lek aret o.

11 It ambi iniki warak a’nuk, eerit nugwi, An mu’neren wogwe, eeka’lek aret iige agarik o.

12 It abok aret tu abe paga naga’lek nomoninuk alik paga nogwe, It abok ndak-ndak we aanom warogo eerit nugwi, It ambi obeelom eeriyak mbakwi, Ambiriluk ambi nen obeelom eeriyak mbake, Eeka’lek aret iige agarik o.

13 Inale’lok ti, aakumi nggween taanak ambe paga ari menggi kwak wonogwe, Ndi, inoone ti, pilit mban pugunit nugwi, Waalo muuru eyak inooketak kanggo mengga kwak wone agan nugwi,

14 Inikime maluk mban yagabit aago logonet, aakumi pulunogo piigwi, Inoone andiigwi mban agan nugwi, Eeko menggaarak o.

15 Aakumi maluk eerulik kagak, mbet-mbet aret inoorogo piinet nugwi,

16 Yi awi ndi awi nugu logonet, aakumi lek eerogo piinet nugwi, O yinik-minik eerogo pit nugwi, Eeko menggaarak o.

17 Aakumi iniki ugun tayenak logowak nduk, eeppiinet nugu logorak wone liippugwi,

18 Ala inagabiti mbakwi, Eeka’lek aret iige agarik o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak ti ndak-ndak, nit Yakuri mendek inom, aakumi endekem konenggulik mendek inom, abok aret maluk eeriyak mban ee’ninake menggerak yokkiragarak nogo yokkiragi o.

19 Ti kenok, Ala nen, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” yinuk, wone Muta yoreegerak nogo abok aret it woppunuk eeko menggaarak ti, inake aret nineenu me, it yi aap ndi aap o yime menggaarak abok aret inoone lek agago piinok, “Nit abok aret maluk eekwi onggo eeppinanigin kogo o,” yinuk, yelok kaawak nduk, wone Muta yoreegerak kogo ogoorik o.

20 Togop me, Ala nen wone lengganogo Muta yoreegerak eekwi paga Ala nen, “Kat aap obeelom aret o,” yinuk, yigin lek aret. Ata, “An maluk eeke minggirak aret kagi,” yinuk, yelok kogo logowak nduk, lengganogo Muta yoreegerak o.

Iniki abet mbakwi paga obeelom eerogo piyoorak wone

21 Ndi, yogondak perak, Ala nen aakumi obeelom agago piige ti, Ala nen lengganogo Muta yoge, ndi, it maan Ala wone yoraga nen yorogwe, eeko nogogwaarak liiru mbanak nogo ndak-ndak kin agagerak me, Muta wone lengganak nogo eekwi paga obeelom eerogo piyoorak lek o.

22 Ata, Yakuri mendek inom, endekem konenggulik mendek inom, ambi iya, ambi meek lek, ndak-ndak aret me, it abok aret iniki Yetut Keritut oba panggombunuk, abet mbakwi paga mban obeelom agago piige menggerak.

23 Nit abok aret maluk mban eerit nogo logonet, Ala nen nit aap obeelom tiyanak logorak ninombareegerak nogo ndak-ndak aga’- lek aret ogoorik o.

24 Ndak-ndak aga’lek aret wonogwe kwe, at Yetut Keritut nen ninonggo mbambunuk piinogo pinaneegerak nogo paga Ala nen, “Aap yi, oba lek o,” yinuk, ninabuwa nen onggo lek we aret obeelom agago pinaneegerak wonogo ogoorik o.

25 Maan aa’nduk it aakumi maluk eekwi iigak, Ala iniki yanggonak logonet, maluk onggo eeppiiga’lek teppiyareegerak kwe, yogondak perak, maluk eekwi niinok, irip kunduk eeke menggerak nineenu aruwak nduk, it Yetut abet mbakwi iinok, at amiya wundemenggerak paga it maluk eekwi nogo, inomaluk lek eerogo piige, Ala iniki yanggo ari, eeruwak nduk, Ala nen, “Yetut waruwak o,” yinuk, punogo pereegerak o.

26 Togop eereegerak paga, at nen o yogondak irip kunduk eeppinanege, ndi, nit aakumi niniki Yetut oba panggombunuk abet mbakwi niinok, “Aap yi, oba lek o,” yinuk, obeelom agago pinanege, eeke kaawok nduk, eereegerak me, yokkiragi o.

27 Togop aret me, alom ngge paga wogoppatiyak mbakop? Lek aret o. Ndi, wone ngge paga panggombunuk, “Wogoppatiyak lek,” yokkirage mbakop? Ala nen Muta yoreegerak wone kit eeko monggotak paga panggombunuk, “Wogoppatiyak lek o,” yinuk, yokkiragarak mbakop? Lek o. Nit abok aret niniki abet mbakwi paga mban Ala nen obeelom eeppinanege me, alom ti paga panggombunuk, “Wogoppatiyak lek o,” yinuk, yokkiragi o.

28 Wone, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” Muta yoreegerak waganggo monggoorak paga Ala nen, “Aap yi, oba lek o,” yinuk, obeelom eerogo pinanigin ti, lek o. Ata, abet mbakwi paga mban obeelom eerogo pinanigin abet aret mbako logonet, yogo ogoorik o.

29 At Ala ti, it Yakuri mendek mban inogoba mbakop? It endekem konenggulik mendek inogoba lek me nduk, yogo ogotik? Lek o. At Ala ti, it endekem mendek kunduk inogoba aret o.

30 At Ala ti, ambit aret me, inagabolo mbanak mendek inom, mbanak lek mendek inom, iniki abet mbakwi paga mban, “Aap yi, oba lek o,” yinuk, obeelom agago piyaagin o.

31 Ti kenok, nit abet mbakwi ti paga nen wone Muta yoreegerak nogo taganogo pugwi mbakop? Lek o. Wone ti aret omaawi eerogo pogo ogoorik o.

4 Abarakam abet mbake paga obeelom eeppereegerak wone

1 Togop me, wone yi, nit aakumi ninombo Abarakam eereegerak nogo nonggop yuwok o?

2-3 At eereegerak paga Ala nen, “Aap yi, oba lek o,” yinuk, obeelom eeppenetak nen, ti paga panggombunuk wogoppatiyak kwe, “At Abarakam iniki at Ala oba panggombunuk abet mbareegerak paga obeelom agago pereegerak o,” yinuk, Ala wone liiru mbanak wonage ti paga, Ala nen aret eeppereegerak kogoorak me, Ala enggaanom paga at wogoppatiyak ti meek o.

4 Aap ambi yabu eeketak paga onggo wogoge logonet, “Yi we wokkigi o,” yogeelik. Ata, “Yi yabu eeke-ndak onggo aret wokkigi o,” yinuk, yoge menggerak.

5 Kit nen, “Ala nen obeelom agago panuwak nduk, nonggop eeri?” mbaka’lek logonet, it maluk eekwi obeelom agago piige menggerak Ala nogo, kiniki oba panggombunuk abet mbakwi kiinok, kit abet mbakwi ti paga Ala nen, “Kit obeelom aret kiigi o,” yinuk, yokkiraagin o.

6 “Aap ambi nen, An obeelom eekkola, yinuk, mbaka’lek kagak, Ala nen mban obeelom agago pege kenok, at ale’nggen aret mbake logogin o,” yinuk, at Ndawut nen yereegerak nogo ndak-ndak aret yokkirage agarik o.

7 At Ndawut nen ari logonet, “It aap Ala wone yugu taganggwi iinok ti, maluk aret me, inomaluk ti, mari eerogo piige, Ndi, Kinomaluk lek o, yinuk, taborogo piige, Eeginabeegerak nogo ti, inale’- nggen mbako logowak o.

8 It aap inomaluk mbo pereegwaarak nogo at Ala nen eenggi lingginggeelik kenok, inale’nggen aret mbako logowak o,” yinuk, yereegerak nogo o.

9 Iniki ale’nggen mbako logorak wone yereegerak ti, inagabolo mbanak ti mban inake yereegerak ilik, mbanak lek inom abok aret inake yereegerak a? “At Abarakam iniki Ala oba panggombunuk abet mbareegerak ti paga, at Ala nen obeelom eeppereegerak o,” yinuk, Ala wone liiru mbanak aginggwe yokkiragarak nogo aret me,

10 Abarakam nonggop kagak Ala nen obeelom eeppereegerak mbakop? At agabolo mbangga’- lek kagak obeelom eeppereegerak ilik, mbanak kagak obeelom eeppereegerak a? Mbanak kagak lek o. Ata, mbangga’lek kagak aa’nduk aret obeelom eeppereegerak o.

11 Ndi, at abet mbareegerak paga Ala nen abet aret, “Kat obeelom aret keegi o,” yinuk, yoreegerak nogo aakumi ineenu aruwak nduk, inagabolo mbaniyak wone yoreegerak ti, agabolo awo mbangga’lek kagak aret yoreegerak. Togop aret me, inagabolo mbangga’lek kagak, Ala abet mbakwi paga, at Ala nen, “Kit obeelom aret kiigi o,” yinuk, yorage nogo ti, it inombo Abarakam aret o.

12 Ndi, inagabolo mbanak ti kunduk, inombo Abarakam aret. We inagabolo mbanak ti paga inombo lek o. Ata, at Abarakam nen agabolo mbangga’lek kagak iniki Ala oba panggombunuk abet mba’nuk, eeke nagagerak nogo, nit togon ndak-ndak abet mba’nuk eekwi niinok ti, ninombo Abarakam aret o.

Abet mbakwi paga abok yoreegerak koloorak wone

13 At Ala nen, “Kat Abarakam kombowologwe kinom yi awi ndi awi nggween unde arumunggup o,” yinuk, abok yoreegerak nogo ti, Ala nen Muta wone yoreegerak nogo woppunuk, eerit nage paga yoreegerak ti lek o. Ata, at Abarakam Ala abet mbareegerak paga, “Kat obeelom aret keegi o,” yinuk, abok yoreegerak.

14 Ala nen Abarakam abok yoreegerak wone nogo, Ala nen Muta yoreegerak aakumi nen eekwi nogo, unde eeppiyanetak nen, it abet mbakwi paga unde aruwok mbakwi nogo ti, we aanom warogo aret mbako logonetak. Ndi, Ala nen abok yoreegerak wone nogo, ti kunduk we aanom warogo aret yoreegerak mbako logonetak.

15 Ala wone yugu liiru mbanak wonage ti paga nen, Ala anini ninoba pinanege, kogo monggoorak kwe, wone yugu ambi lek logonetak en, “Maluk eekendak o,” yinuk, yo’niraga’lek aret logonetak.

16 Togop me, it aakumi Muta yoreegerak wone nogo woppunuk eeko menggaarak inom, ndi, at Abarakaminiki abet mbareegerak kwak, it abet mbakwi inom, nit abok ninombo Abarakam aret me, Ala nen abok yoreegerak woorak ti, at ombowologwe nit eekwi paga lek o. Ata, “Abet mbakwi paga Ala iniki kunik en onggo lek we aret unde eeppinanege kagi,” mbaruwok nduk, yoreegerak.

17 Ti yoreegerak nogo, “Yi aakumi ndi aakumi abok inombo kat aret agago pagagi o,” yinuk, yoreegerak liiru mbanak wonage nogo ndak-ndak nit abok ninombo agagerak. Ndi, aakumi kanggaatak ineenik agago mippiige, yi mendek ndi mendek lek me warak agago pege, eeke menggerak Abarakam abet mbareegerak Ala nogo nen aret yoreegerak me, “At Abarakam ti, it abok inombo aret,” ninombake menggerak o.

18 “Kat ndaremenggendak paga laaluguragan togop aret wigak yugun o,” yoreegerak nogo, eeriyak meek tit kagak kwe, yoreegerak abet mba’- nuk, wone ti paga iniki mondok panggombereegerak me, yoreegerak liiru mbanak nogo ndak-ndak, yi aakumi ndi aakumi apit inogoba aret agagerak.

19 At Abarakam nen at eebe pekkolage logonet, “An nda’- nagagirak neegak, tahun 100 aret ariyak age me, abu kambuurak negen ee’nake, ndi, nakweeluk Tara nogo kunduk, ndariyak meek aret age, eeke kagi,” mbake logonet kwe, iniki yungguppegak eerulik abet aret mbareegerak me,

20 wone abok yoreegerak nogo, “Arigin ilik, lek kwa?” mbake logolik. Ata, iniki nen, “Mondok abet aret eerigin kagi,” mba’nuk, abet mbareegerak nogo nen wone ti, inikime omaawi arit unggwage kagak, Ala wogoppege nagagerak.

21 “At Ala omaawi ambik me yo’negerak nogo ti, abet aret eerigin,” mba’nuk, iniki mondok wone ti paga panggombunuk wonagagerak ti paga,

22 at Ala nen, “Kat obeelom aret keegi o,” yinuk, yoreegerak.

23 “Kat obeelom aret keegi o,” yinuk, yoreegerak liiru mbanak wonage nogo ti, at alik mban obeelom eeppereegerak kenok yuulik o.

24 Ata, nit abok ninake aret yereegerak o. Nit obeelom agago pinanuwak nduk, ninowe Yetut kanggo menggam nen eenik eerogo mippereegerak abet mba’nuk niniki at oba panggombugwi nogo abok ninake aret yereegerak.

25 At Yetut nogo ti, nit Ala oone taganogo punuk, yiluk-maluk eekwi niinok, waruwak nduk punogo pege, ndi, “Kit aap yi, kinoba lek obeelom aret kiigi o,” yinuk, yuwak nduk, eenik eerogo mippege, eereegerak o.

5 Ala nen obeelom agago pinanege menggerak wone

1 Togop me, yogondak niniki at oba panggombunuk abet mbakwi paga at Ala nen, “Aap yi, oba lek o,” yinuk, obeelom agago pinaneegerak me, ninowe Yetut Keritut eereegerak paga ninikiigun tayenak Ala ninom kunik aret ogoorik o.

2 Ala iniki kunik nen onggo lek we aret obeelom eeppinaneegerak niniki abet mbakwi paga kologogurak wonogwe nogo ti, nit kolaawok nduk koonogo pinaneegerak ninowe Yetut Keritut nogo aret o. Ala tiyanak menggi kwak, nit togop ndak-ndak tiyappinaniyak niniki lunik logonet, ale’nggen mbako ogoorik o.

3 Ti paga mban niniki ale’nggen mbakwi lek o. Ata, piyakpayak eerogo pinanugwi ti, niniki kwi’ndak logonet, waganggo logorak nduk eeppinanugwi nineenu me, eeppinanugwi iigak, niniki ale’nggen aret mbako ogoorik o.

4 Niniki kwi’- ndak logonet, waganggwi ti paga at Ala nen, “Aap yi, abut mbanggirak kwe, iniki yanggonak logonet wagangge me, op aret kagi,” ninombake kagak, nit nogo nen, “Ti ari paga Ala nen wo’ninabigin abet aret kogo,” mba’nuk, nit niniki abu lunik aret ogoorik o.

5 Ndi, niniki lunik togop aret wonogwe me, at Ala nen Aberi-niki wo’niragagerak ti paga Ala iniki kunik nen mondok alik negen ninabuwa mbake menggerak nineenu logonet, niniki lunik wonogwe nogo kolaagun aret mbakwi me, niniki piirik wonogwe lek o.

6 Nit ninagap ndakkoloorak abu meek tit niigak, Ala nen, “Ti eyom paga Keritut waruwak o,” yinuk, koonogo pereegerak nogo eyom a’me lik yi nage mbareegi, nit maluk eeko monggoorak ninake aret kambeegerak.

7 Aap ambi aakumi inabuwa nen obeelom mban eeppiinet nage menggerak nogo, wariyak eekwi kenok, at ore ambi nen ili ari logonet, kambuurak agabiti lek, “At warukwak, an aret noo’nip o,” yinuk, yuurak op aret kwe, aap ambi aakumi inabuwa mbaka’lek we wone yugu mugurok eeppiinet nage menggerak mendek wariyak eekwi iinok perak, ili yuurak meek negen aret kwe,

8 at Ala nen perak, nit maluk eekwi niigak, Keritut ninake kambeegerak ti paga Ala nen ninabuwa nggwok togon mbake menggerak kogo ogoorik o.

9 Ndi, yogondak at amiya paga Ala nen, “Aap yi, oba lek o,” yinuk, obeelom agago pinaneegerak me, “Peebi Ala nen ninagap ndarigin lek, anini eeppinanigin o,” yinuk, yogo ogotik? Mondok lek o. Ninagap ndarigin aret mbako logowok o.

10 Nit Ala ninom ogoorak wonogwe niigak, at aput ninake kambeegerak paga nen Ala ninom lambunogo pinaneegerak me, yogondak ninom kunik wonogwe nogo, Keritut eebe eenik agagerak paga ninagap ndarigin lek me nduk, yogo ogotik? Mondok lek o. Ninom kunik wonogwe me, ninagap ndarigin aret mbako logowok o.

11 Ti eereegerak paga mban ninale’nggen mbako logorak lek o. Ata, ambi nit ninowe Yetut Keritut eereegerak nogo paga Ala ninom lambunogo pinaneegerak me, “Ala wa,” yinuk, ninale’nggen mbako logowok o.

Kanggwi alom Aram paga wigak ari, nineenik logorak alom Keritut paga wigak ari, eereegerak wone

12 Togop me, aap ambiret maluk eereegerak paga nit yi aakumi ndi aakumi abok aret maluk ninoba wigak yereegerak. Ndi, at maluk eereegerak paga kambeegerak nogo kokwak, nit abok aret maluk eeko nogogurak paga kanggwi alom ninoba wigak yereegerak me, kanggo monggoorak.

13 Ala nen wone Muta awo yoga’lek kagak, maluk eeko nogogwaarak kwe, wone yugu nogo awo yoga’lek wonagagerak me, it maluk eekwi nogo, Ala nen eenggi linggingga’lek aret wonagagerak.

14 Eenggi linggingga’lek aret wonagagerak kwe, at Aram wonagagerak kuli nen, nok, Muta wonagagerak kuli paga, it aakumi abok at Aram nen Ala yoreegerak nogo taganogo punuk, maluk eereegerak ndak-ndak, it nen togop eerulik kwe, kagak, it kunduk, kanggwi alom inoba wigak yereegerak me, kambit nogo nogogwaarak. At Aram eereegerak nogo ti, at peebi eeri woroorak ogut wakkagak aret eereegerak kwe,

15 Ala nen onggo lek we aret wo’niragagerak nogo ti, at Aram nen Ala oone taganogo punuk, maluk eereegerak ndak-ndak lek o. At Aram alik nen maluk eereegerak paga, nit aakumi abok aret kanggo monggoorak ti iya negen kwe, aap alik ambi Yetut Keritut ninabuwa nen ninake eereegerak paga Ala iniki kunik en nit yi aakumi ndi aakumi abok aret onggo lek we aret obeelom eeppinanege menggerak nogo ti perak, mondok iya o!

16 At Ala nen onggo lek we aret wo’niragagerak paga obeelom eeppinaneegerak inom, ndi, Aram eereegerak paga ninoba wigak yereegerak nogo inom, ti ndak-ndak lek abu alitak aret eereegwaarak o. At Aram nogo, ne ambiriluk maluk eereegerak paga Ala nen owak loo-nogo maluk onggo eeppereegerak kwe, nit perak, kulinik-kalinik maluk eekwi niigak kwe, ninabuwa nen onggo lek, we aret wo’niragagerak nogo paga, “Kit kinoba lek obeelom aret kiigi o,” yinuk, yo’nirage menggerak.

17 Aap ambit maluk eereegerak paga kanggwi alom nit abok ninoba wigak yereegerak me, kanggo monggoorak ti, abet aret kwe, aap ambi Yetut Keritut nen eereegerak paga Ala iniki kunik en ninabuwa nggwok togon mbake logonet, obeelom eerogo pinanikit nduk, onggo lek we aret wo’niragagerak nogo waganggwi niinok, kambugun mbakop? Mondok lek o. Nit mondok-mondok nineenik aret logogun me, at eereegerak ti perak, iya lombok o.

18 Ti kenok, at Aram nen Ala oone taganogo punuk, maluk eereegerak paga nit aakumi abok maluk ninoba agagerak ti kokwak, at Yetut nen obeelom eereegerak paga nit aakumi abok nineenik logowok nduk, Ala nen, “Aap yi, oba lek o,” yinuk, obeelom eerogo pinaneegerak.

19 Aap ambi nen Ala yoreegerak ndak-ndak eerulik maluk eereegerak paga nit aakumi abok maluk eeko nogogurak nogo kwak, yogondak togon, togop aret aap alik ambi nen Ala oone liirogon eereegerak paga nit aakumi abok aret obeelom agago pinanikit nduk eereegerak kogo o.

20 Ala nen aa’nduk Abarakam wone abok yoreegerak nogo eekwi iigak kwe, peebi wone ambinom Muta yoreegerak nogo ti, it aakumi nen, “Mu-mage agan nege yi, kagak eeginombaawok,” yogo logonet, Ala wone taganogo pit nogo logowak nduk, Muta wone peebi yoreegerak. Ti eerit nogo logonet, maluk nggwok eerit nogwe iinok, Ala nen inabuwa nggwok togon mbake nagagerik, iniki kunik nen obeelom eeppiinet nege nagagerak.

21 Maluk eerit nogo nogogurak paga kanggwi alom ninoba wigak yereegerak nogo ndak-ndak, yogondak ninowe Yetut Keritut nen eereegerak paga obeelom agago pinaninuk, mondok nineenik logowok nduk, Ala iniki kunik nen eeppinanege menggerak wone nogo ninoba wigak yereegerak wonage o.

6 Keritut ninom kanggo mbareegu, nineenik eeppinaneegerak wone

1 Ti kenok, wone ngge negen yuwok? Ala iniki kunik en nggwok togon obeelom eeppinanege kaawok nduk, maluk mban eerit nogo logowok mbakop?

2 Mondok lek o. Nit maluk eeko nogogurak nogo ambinom eeriyak mban ee’ninake kero, aakumi kanggwi kwak lek agagerak kagak, nonggop togon maluk mban eerit nogo logorak mbakop?

3 Keritut Yetut kinom kunik logonet, niyome wambeegutak ti kwak, at kambeegerak nogo, “Ninom kunik me, ninom aret kambeegurak kagi,” yinuk, mbaka’- lek logonet yogo ogotik?

4 Keritut kangge mbareegi, ndoome pi nogogwaarak nogo ti, at ninom ambit kunik me, niyome wambeegurak nogo paga ninom kanggo mbareegu, ndoome pinani nogogwaarak. Ndi, nineenik ngget mendek a’nuk nogo logowok nduk, at ogoba Ala omaawi ambik menggerak nogo paga kanggo menggam nen at eenik agago mippege logonet, at ninom kunik me, ninom aret mippinaneegerak.

5 At ninom nineebe ambit kunik logonet kambeegurak me, at eenik eerogo mippereegerak nogo ndakndak, nineebe at ninom kunik me, nineenik eerogo mippinanigin lek mbakop? Mippinanigin aret o.

6 Nit maluk ayeloman logonet, niniki maan mendek nen maluk mban eeriyak ee’ninake nogo, ambinom eerit noorak ee’ninake kero, omaawi lek eerogo puwak nduk, Keritut ninom eyo karo-karo paga ninooreegwaarak nineenu me, yokkirogo ogoorik o.

7 Aap ambi eenik kagak, iniki maan mendek nen maluk eerikit nduk koongge menggerak kwe, kanggekenok perak, iniki togop koonggeelik o.

8-9 At Keritut kanggo menggam nen eenik agagerak me, peebi kambigin mondok lek o. At kangge logonet, kanggwi alom nogo omaawi lek eerogo pereegerak nogo paga, peebi kambigin lek nineenu me, nit Keritut ninom abet aret kambeegurak mbakwi kenok, peebi at ninom nineenik logogun abet aret mbako ogoorik o.

10 At Keritut kambeegerak nogo ti, ne ambit aret kangge logonet, nit maluk eeriyak mban ee’ninake nogo, omaawi lek eerogo pereegerak me, at peebi kambigin lek o. Ndi, eenik agagerak nogo ti, Ala yoge kenok mban eeke logokit nduk, eenik agagerak.

11 Ti eereegerak ndak-ndak nit kunduk, maluk eeriyak mban ee’ninake nogo, ee’ninakak mban eeke kero, kambeegurak me, Ala yo’nirage kenok mban eeko logowok nduk, Keritut Yetut ninom kunik logonet, nineenik ogogurak mbako logowok o.

12 Togop me, kinagabolo kanggo monggotak mendek kagak kiniki nen nengge nogo mugurok nogo logonet, maluk eeriyak mban eekkinake kero, tebenogo pegak eeko logonip o.

13 Ndi, “Maluk eeriyak ee’ninake nogo, nineenggi- niniyok paga eeriyak op aret o,” yinuk, wondet agago mbo pugup o. Ata, aakumi kanggaatak ineenik agago mippiigo mengga kwak, kit togop aret ogogutak me, obeelom mban eerit nogo logobagip nduk, kineenggikiniyok abok aret Ala mban wogo’nuk logonip o.

14 Ala nen Muta yoreegerak wone nogo kit ambinom eeko logorak kinombake lek o. Ata, iniki kunik en onggo lek we aret obeelom eeppinagage kagak eeko monggotak me, kit yogondak maluk ayeloman wonogwe lek aret o.

Ala ayeloman logonet, obeelom mban eeko logorak wone

15 Togop me, nonggop eeruwok o? Ala nen Muta yoreegerak wone nogo, nit eekwi lek o. Ata, Ala iniki kunik en onggo lek we aret obeelom eeppinanege kagak eeko monggoorak me, nit maluk eeko logorak op mbakop? Mondok lek o.

16 Wulaga ambi, “Nogoba nen yo’nege kenok, eeke logokit,” mbake nagaatik, yanggonak mban eerit nage paga, “Wulaga ti, aap nogo ayeloman aret kogo o,” yinuk, yogo menggaarak kineenggo’- lek me, yogo ogotik? Ti ndak-ndak, maluk eeriyak eekkinake kenok, tebenogo pega’lek, “Eerikit aret,” mba’- nuk, eerit nogotak-nogotak irip paga kineebe aret kambit nogo logomonggotak kwe, Ala nen ari kenok, “Eerikit,” mba’nuk eerit nogwe kiinok perak, obeelom aret agago pinagage kaamunggup o.

17 Kit aa’nduk maluk ayeloman aret wogogutak kwe, yogondak perak, wone mamunggirogogwaarak nogo kiniki mbere lek ambit paga mondok li’luk eerogo woppunuk, eerit nogwe me, Ala mondok, “Wa,” yinuk, keyage wake agarik o. 18 Kit maluk ayeloman wonogwe kiinok, wondet eerogo pinagareegerak me, obeelom mban eeko logobagip nduk, ayeloman eerogo pinagareegerak.

19 An wone yi yokkirage ti, kit aakumi aret me, aap nen yogo mengga kwak aret yokkiragi o. Kit maluk ayeloman logonet, kiniki nengge kenok, eekwi, maluk eerit nogo logorak eekkinake kenok, eekwi, eeko logonet, kineenggi-kiniyok abok aret ili yikkolaga’lek, “Eeruwok aret,” mbarit nogo nogogutak nogo kokwak, yogondak Ala ayeloman at ake leenak logonet, maluk eeka’lek obeelom mban eerit nogo logobagip nduk, kineenggi- kiniyok abok aret Ala mban wogo’nuk logonip o.

20 Kit maluk ayeloman logonet, obeelom eeriyak ti, mbaka’lek we ugun kobak aret wonogogutak.

21 “Nit maluk eeko nogogurak ti paga ninagabiti o,” yinuk, yogondak kit yogwe nogo ti, eerit nogo logonet, irip paga obeelom ambi nggeeekkologo nogogutak? Lek aret o. Ti abok aret eerit nogo nogogutak paga kanggo nogogutak.

22 Ndi, yogondak perak, kit maluk ayeloman wonogwe kiinok, Ala nen wondet eerogo pinagage nagagerik, at ayeloman logobagip nduk, eerogo pinagareegerak paga eyo anggen yi’nage menggi kwak, at nen leenogo pinagareegerak me, at ake eerit nogo logonet, irip paga kineenik mondok logorak mendek kologo logomunggup o.

23 Maluk eekwi onggo ti, kanggwi aret kwe, at Ala nen onggo lek we wo’niragagerak ti, ninowe Keritut Yetut ninom kunik logonet, nineenik mondok-mondok logorak ti aret o.

7 Kumi wogonakwi paga in wakkagak yoragagerak wone

1 Noreewi o. “Ala nen Muta wone yoreegerak nogo ineenu me, yora,” mbake logonet, yokkirage agarik o. It aakumi ineenik wonogo logonet, Ala nen Muta wone yoreegerak nogo eeko logorak kwe, kanggo nagaatik perak, eekulik nogo, kit kineenggo’lek me yogo ogotik?

2 Wone wakkagak ambi yokkira o. Wone eeko logorak yugu nogo mugurok nogo logonet, kwe ambi onggo pugu kenok, ogonggelo eenik kagak, oone konengge logomenggerak kwe, kangge kenok perak, wone yugu eeke logomenggerak nogo lek aret aremenggerak me, wondet aago aret nege logogin o.

3 Togop kenok, at kwe nogo ogonggelo eenik kagak, aap alik wagangge kenok perak ti, “Mbabi aret eeke,” mbarugun kwe, ogonggelo nogo kangge kenok perak, wone yugu eeko logomenggaarak nogo lek age me, aap alik wagangge kenok, “Mbabi eeke,” mbarugun lek o.

4 Noreewi o. Ti ndak-ndak, kit kunduk, anggen yi’nage menggi kwak, Ala ake eeko logobagip nduk, at kanggo menggam nen eenik agagerak nogo kinogonggelo negen a’nuk, at oone konenggo logobagip nduk, Keritut kinom kunik logonet, kambeegutak nogo paga Muta yoreegerak wone nogo lek aret agagerak o.

5 Nit niniki maan mendek nen yo’nirage kenok, eerit nogo logonet, Ala nen Muta wone yoreegerak nogo konembunuk, “Niniki nen nengge nogo eeruwam, Mu-mage, yo’nirage yi, nineebi a,” yinuk, ninanini mi’nage kenok, maluk ugun eerit nogo nogogurak anggen yugu ti, kambit nogo nogogurak ti aret.

6 Ala nen Muta wone yoreegerak nogo eeko logowok nduk, keele maarak negen wonogogurak kwe, Keritut ninom kambeegurak nogo paga piinogo pinaneegerak me, Ala ake eeko logonet, nit aa’nduk Ala wone yugu liiru mbanak kenok mban eeko nogogurak nogo ti, eekulik o. Ata, nit yogondak niniki ngget mendek paga Aberiniki nen yo’nirage kagak Ala ake eeko ogoorik o.

Wone Muta yoreegerak paga maluk eekwi kin agagerak wone

7 Ti kenok, nit wone nonggop yuwok mbakop? Ala wone yugu Muta liiru mbaneegerak nogo ti, maluk aret mbakop? Mondok lek o. Wone Muta yo’netak lek en, an maluk eeke minggirak neenu a’netak lek o. Wone yugu ti paga nen, “Uugwe-uugwe eerugup o,” yenetak lek nen, an uugweuugwe mbake ti, neenu a’netak lek o.

8 Wone togop ye’netak lek nen, maluk eeriyak ee’ninake nogo ti, “Maluk aret kagi o,” yinuk, mbako logonetak lek o. Ala wone Muta liiru mbaneegerak paga nen, “Uugwe-uugwe mbariyak mage o,” yereegerak ti, neenu logonet kwe, maluk alom niniki me wonage nogo nen mi’na’nuk, “Uugwe-uugwe mbariyak nanonggwan kagak mumage mban yo’nege yi, neebi a,” yinuk, wone yugu nogo taganogo punuk, uugwe-uugwe mban mbarit nege nagagirak.

9 Aa’nduk ti, Ala nen wone Muta yoreegerak nogo, an neenggo’lek logonet, ninikiigun teeluk nege nagagirak kwe, wone, “Eeriyak mage,” yugu nogo kin age mbareegi perak,maluk eeriyak ee’nake alom nogo ninikime pilak ari nagagerik, noorogo negen paneegerak o.

10 At Muta wone yoreegerak nogo nineenik logorak nduk, yoreegerak kwe, an perak, wone ti paga nen mondok noorogo negen paneegerak.

11 Maluk alom niniki me wonage nogo mi’na’nuk, wone eeriyak mage yugu nogo konembunuk, nambokan lagangge logonet, “Wone yugu nogo taganogo punuk maluk eeriyak nanonggwan agaarak me, eeru o,” yinuk, yo’nege kenok eeke minggirak me, wone yugu nogo nen aret noorogo negen paneegerak agarik o.

12 Ti kenok, wone yoreegerak Muta liiru mbaneegerak ti, maluk lek abu obeelom alik leenak aret o. Ndi, Ala nen, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” yinuk, yereegerak wone nogo ti kunduk, mondok obeelom mot-mot alik leenak aret agaarik o.

13 Ndi, noorogo negen paneegerak nogo ti, wone yugu obeelom nogo nen an noorogo negen paneegerak mbakop? Abu lek o, noreewi. Ata, an maluk eeriyak ee’nake nogo ti, maluk aret yelok kaakit nduk, wone obeelom yugu nogo nen, “Kit maluk eekwi kiinok kambumunggup o,” yinuk, yereegerak nogo paga kambigin neenu agagirak me, “Eeriyak mage,” wone yugu nogo ti paga, “Maluk eekwi ti, abu maluk aret me, kambigin aret kagi,” mbarikit nduk, yo’nirage menggerak kogo o.

Niniki maan mendek ngget mendek imbirak ogoorak wone

14 Wone Muta yoreegerak ti, Ala nen aret yoreegerak nineenu kwe, an perak, aakumi aret o. Aap ambi ayeloman onggo mbanggetak me, at oone konembunuk mban eeke menggi kwak, an togop aret maluk eeke logokit nduk maluk ayeloman aret agagirak o.

15 An eerikit mbake nogo, eeka’lek logonet, eeriyak neebi mbake nogo aret eeke minggirak me, nonggop ee’nake kenok, eeke minggirak o, obak!

16 An eeke minggirak ti, neebi mbake logonet kwe, eeke minggirak kenok, eeke minggirak ti paga, wone Muta yoreegerak nogo ti, “Op aret kagi,” mba’nuk, wone ti aret omaawi eerogo pege minggirak.

17 Togop eeke minggirak nogo ti, “An nen eeri,” yinuk, eekeelik o. Ata, maluk ninikime wonage nogo nen aret, “Eeru,” yo’nege kenok, eeke minggirak o.

18 An obeelom eerikit mbakitak kwe, eeriyak meek tit aga o. An aakumi aret me, ninikime obeelom ambi eeriyak ee’naka’lek aret neenu agarik o.

19 An obeelom eerikit mbake nogo eeka’lek logonet, maluk eeriyak neebi mbake nogo aret eeke minggirak.

20 Togop me, an eeriyak neebi mbake nogo aret eeke kenok, an nen aret eekeelik o. Ata, maluk ninikime wonage nogo nen, “Eeru,” yo’nege kenok, eeke minggirak o, noreewi.

21 Eeko logorak wone yugu niniki me mugurok nage nogo yi aret. An obeelom eerikit, mbake neegak kwe, maluk eeriyak ee’nake kenok mban eeke minggirak kagi o.

22 Ala nen, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” yereegerak wone ti, an ninikime nen eeriyak ti ninikilom aret kwe,

23 wone yugu alik ambi niniki me wonage nogo nen pilak ari logonet, wone abe yugu niniki me nen eeriyak mbakitak nogo tebenogo pegak eeke me, an keele maarak negen logonet, “Maluk eeriyak,” yo’nege wone yugu ti mban eeke minggirak o, obak!

24 Maluk eeriyak ee’nake nogo mban eerit nage logonet, irip paga yobok togon kambuurak aret ari nage me, “Ta nen nagap ndarigin o?” yinuk, niniki abu maluk tit aga o.

25 Nagap ndaruwak nduk, ninowe Yetut Keritut wo’niragagerak me, “Ala wa,” yinuk, keyage wake agarik o. Togop me, niniki peenok paga nen Ala yereegerak wone yugu, “Eerikit,”mbake paga, “An Ala ayeloman aret kagi,” mbake, ndi, niniki maan mendek peenok nogo nen maluk eeriyak ee’nake nogo aret eeke paga, “An maluk ayeloman aret kagi,” mbake, eeke minggirak o, obak!

8 Aberiniki ninom kunik logonet, eeko logorak wone

1 Togop kenok, nit Keritut Yetut ninom kunik monggoorak me, “Kit maluk eekotak me, onggo eeppinagagin o,” yinuk, yo’nirage mondok lek o.

2 Keritut Yetut ninom kunik me, at nineenik ee’ninake menggerak Aberiniki nogo nen ari kenok mugurok nogwe niinok, “Maluk eeriyak,” yo’nirage wone yugu inom, maluk eekwi iinok, kanggo logorak wone yugu inom, nit ambinom ee’ninake kero, wondet agago pinaneegerak.

3 Wone Muta yoreegerak nogo eeriyak op mbakwi kwe, niniki maan mendek nen, “Eeriyak lek o,” yo’nirage paga eeriyak meek kenok, at Ala nen kooneegerak nogo ti, nit maluk eekwi nogo lek eerogo puwak nduk, at aput lombok aap pogom logonet, maluk eeriyak kagak kwe, eeka’lek wonagagerak paga ninomaluk lek eerogo pereegerak o.

4 Ti eereegerak nogo ti, niniki maan mendek nen yo’- nirage nogo, eeko logorak lek Aberiniki yo’nirage nit nogo nen, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” wone yugu abu abe nogo ndak-ndak a’me liirogon eeko logowok nduk, at aput Yetut aret nappi wagagerak.

5 It aakumi iniki maan mendek nen yorage nogo eeko logonet, iniki nen nengge kenok eeriyak mban koonit nugu menggaarak kwe, Aberiniki nen yorage kagak, eekwi iinok perak, “At eeriyak mbake mban eeko logowok,” mbako menggaarak.

6-7 It aakumi iniki maan mendek nen eeriyak aganake kenok mban eerit nugwi nogo, Ala inom ogoorak aret me, iniki maan mendek nen yorage nogo mban eekwi iinok, kambugun aret kwe, Aberiniki nen yorage kenok mban eerit nugwi iinok perak, ineenik mondok mendek kologwe, ndi, Ala inom kunik me, iniki tayenak ale’nggen aret kogwe, eeko logogun o. Iniki maan mendek nen, “Eeriyak,” yorage nogo nen Ala wone yugu, “Eeruwok o,” yinuk, Ala abu’me tebe yaga’lek me, wone yugu nogo eeriyak meek o.

8 It aakumi iniki maan mendek nen eeriyak aganake kenok mban eerit nugwi nogo nen Ala inikilom mbaruwak nduk ambi eeriyak meek aret o.

9 Togop kwe, kit yi perak, kiniki maan mendek nen eeriyak eekkinake kenok eekwi lek o. Ata, Ala Aberiniki kinikime wonage kenok, Aberiniki nen yokkirage nogo mban eeko monggotak kiigi o. Ndi, Keritut nen Aberiniki nappi wagagerak nogo kinikime wonage lek kenok, kit Keritut apuri lek o.

10 Ndi, Keritut kinikime wonage kenok perak, maluk eeko monggotak paga kinagabolo abet aret kambumunggup kwe, Ala nen obeelom agago pinagamenggerak paga, Aberiniki nen kineenik eekkinake logogin o.

11 Ndi, kanggo menggam nen Yetut eenik agago mippereegerak at Ala Aberiniki nogo kinikime wonage kenok, at Keritut eenik agago mippereegerak nogo nen Aberiniki wokkiragagerak kinikime wonage nogo paga kit kanggo monggotak mendek aret kwe, kineenik agago mippinagagin o.

12 Togop me, noreewi o. Nit ambi eeriyak ninoba agaarik o. Ninoba wonage ti, niniki maan mendek nen eeriyak ee’ninake kenok, mugurok noorak lek o. Ata, Aberiniki nen yo’- nirage kenok mban eeko logorak ninoba wonage ti aret.

13 Kiniki maan mendek nen maluk eeriyak eekkinake nogo mban mugurok nogwe kiinok ti, kambumunggup aret kwe, maluk kinikime lagi wage nogo, Aberiniki nogo paga warogo wuppogo logomonggotak kenok pe-rak, kineenik aret logomunggup o.

14 At Ala Aberiniki nen yorage kagak eeko menggaarak ti, Ala apuri aret o.

15 Kit Aberiniki waganeegutak ti, aap ambi ayeloman ogoba abu’me agabiti mbakak menggi kwak, kit aa’nduk wone yugu kinagabiti mbakak eeko nogogutak ti ndakndak woolik o. Ata, nit Ala apuri agago pinanuwak nduk, Aberiniki waganeegurak ninikime logonet, yo’nirage kagak, “Ala nogoba o. Ala nogoba o,” yinuk, yogo monggoorak.

16 Aberiniki ninikime wonage nogo nen, “Kit Ala apuri aret o,” yinuk, yo’nirage menggerak.

17 Ndi, nit at apuri kenok, aap ambi kangge logonet, eyate apuri unde eeppiige menggi kwak, Ala nen at apuri unde eeppiyoorak koonogo pereegerak nogo nit aret koloorak me, Keritut ninom ndak-ndak aret kologo logogun o. Ndi, at Keritut piyak-payak eerogo pugwi iigak wagangge nagagerak nogo kokwak, nit ti ndakndak waganggwi niinok, at tiyappereegerak nogo kokwak, nit togon togop aret tiyappinanigin o.

Peebi tiyappinaniyak wone

18 Yogondak piyak-payak eerogo pinanit nugwi ti, peebi tiyappinaniyak ndak-ndak wakkoorak meek o. Peebi ee’ninaburak ti, abu obeelom aret o.

19 Togop me, Ala nen yi mendek ndi mendek wakkagagerak nogo nen aakumi yogo mengga kwak yogo logonet, “Ala apuri mbet-mbet tena’me eeppiyaawak lak, ao,” yinuk, iniki lunik logonet, tokkogwe wonogwe o.

20 Yi mendek ndi mendek ugun mak eerak wonogwe yi nogo ti, inaburen ma’nogogwaarak lek o. At Ala nen, “Yi mendek ndi mendek wakkagarak kwe, mbeyok yegerak me, aanom warogo wakkagarak kagi!” yinuk, iniki nen aret mak eerogo mbo piyareegerak wonogwe o.

21 Ti eereegerak nogo ti, yi mendek ndi mendek at wakkagagerak nogo nen, “Ki logowok lak, ao,” mbakaatak kwe, mbuk age, “Nineenik logowok lak, ao,” mbakaatak kwe, kanggwi, eeko menggaarak nogo, peebi at apuri nabelan-kabelan eerogo piinok, tiyappiige logonet, yi mendek ndi mendek inom ki eerogo piinok, tiyappiyaagin iniki mondok lunik logonet, aret eereegerak o.

22 Ala nen yi mendek ndi mendek wakkagagerak nogo o maan nen, nok, yogondak kuli paga kumi elege enegen paganak yagan wako mengga kwak, ndak-ndak aret yagan wakwi iigo ogoorik o.

23 Yi mendek ndi mendek at Ala nen wakkagagerak nogo ti, it inalik mban, “Ao,” mbakwi lek o. Ata, nit togon, Ala onggo lek we aret eeppinaniyak mbake menggerak nogo, “Eebe peebi nen eeppinaniyak,” mbaruwok nduk, Aberiniki aa’nduk aret wo’niragagerak porogo wonogwe me, peebi nineebe at apuri aret me nduk, wo’ninake logonet, ninagabolo nggonenogo mbo punuk, ngget mendek yippinanigin me, “Ao,” yinuk, tokkogo ogoorik o.

24 Niniki lunik ambi, “Nenegen kaakit lak, ao,” mbakwi nogo kogo logomonggoorik, ti’nuk, niniki lunik logomonggoorak nogo lek aret arigin o. Aap ambi, “Ti waakit o,” yinuk, iniki lunik wonagaatik, wagangge kenok, “Abu waganggirak me,” yinuk, iniki lunik wonage menggerak mbakop? Lek aret o.

25 Nit ninigen kaga’lek mendek kaawok nduk, niniki lunik wonogwe kenok, niniki mondok kwippunuk, tokkogo monggoorak.

26 Togop me, nit lebenak wonogwe niinok, Aberiniki wage nagaatik, yeenggwaanirage menggerak o. “Nit nonggop negen tamban eeruwi?” mbakwi niigak kwe, at Aberiniki ninabuwa nen iniki puru ari logonet, nit ninoone yogolik mendek paga ninake Ala yoge menggerak.

27 Aberiniki nogo nen Ala iniki mbake mugurok at apuri alik leenak inaketamban eeke menggerak me, aakumi iniki liippiige menggerak Ala nogo nen Aberiniki mbake nogo eenu aret o.

28 Nit Ala iniki mbake ndak-ndak eeko logowok nduk, ninayonggo pinaneegerak nogo, at ninom niniki kunik niinok, yi mendek ndi mendek eekwi inom, eeppinanugwi inom, ti abok at Ala nen nit obeelom eeriyak ambi kaawok nduk, eeppinanege menggerak.

29 At Ala nogo nen nit at awuri apit ninowe manggu pogom logowok nduk, nineebe nda’naga’- lek niigak, at aput obaabut pogom aruwok nduk, mii’ninake nagagerik, leenogo pinaneegerak.

30 Nit nda’- naga’lek niigak mii’ninake nagagerik, leenogo pinaneegerak nogo aret ninayonggo pereegerak. Ndi, ninayonggo pereegerak nogo aret obeelom agago pinaneegerak. Ndi, obeelom agago pinaneegerak nogo aret at ninom tiyappinaneegerak.

Keritut ninom kunik niinok, eeppinanege menggerak wone

31 Togop me, wone yokkiragarak ti paga nonggop yuwok mbakop? Ala ninom kunik wonogwe me, ta nen ogoorogo pinanigin mbakop?

32 At Ala aput ambolom aret kwe, ili yuulik nit abok ninake waruwak nduk wuppi wagagerak nogo nen aput wo’niragagerak nogo ndak-ndak, yi mendek ndi mendek ngginu-ngginu eerogo wo’niraagin lek nduk yogo ogotik?

33 Nit mii’ninabeegerak Ala nogo nen, “Kit maluk lek aret o,” yinuk, yo’nirage me, ta nen, “Kit maluk o,” yinuk, yo’nirage kero nduk, yogo ogotik?

34 Ndi, Ala nen, “Kit maluk o,” yinuk, yo’niraga’lek kagak, aap ta nen, “Kit maluk eekotak me, onggo pinip o,” yinuk, yo’niraagin mbakop? Lek aret o. At kangge mbareegi, Ala nen eenik eerogo mippereegerak yogondak Ala eenggi abe paga logonet, ninili ari menggerak ti, Keritut Yetut aret o.

35 Keritut ninom kunik lombok wonogwe me, ta nen ogoorogo ninalitak eeppinanigin mbakop? Andi-pandi ninoba kwi’nage, aaninggin-paaninggin ninoba age, piyak-payak eerogo pinanugwi, mbi noogelo ee’ninake, ninageerok ndinggologo logonet, we ninagap mbelanak eerogo pinanugwi, wim kurumbi yo’nirogwe, karugum ne eerogo ninookwi, ti mendek abok aret ninoba aremenggerak paga nen Keritut ninom ogoorogo pinanigin mbakop? Mondok lek o.

36 “Nit kapuri ogogurak paga Kubondendok nen nok oonikiya ari nage kagak, Ninooremengga ilik? mbarit nugu monggoorak. Ndomba wariyak wonok nogo mengga kwak, Togop aret eeppiyaawok, ninombako menggaarak o,” yinuk, liiru mbanak nogo ndak-ndak eeppinanit wogo agaarik o.

37 Ti abok aret eeppinanit wogwe iigak, Keritut ninom kunik lombok wonogwe ti paga, inawim tebenogo piinok, ineegin tiyak ari ti, iya negen kwe, nit perak, waka’ngget mondok tiyanak aret wonogo ogoorik o.

38-39 Nit ninowe Keritut Yetut mondok ninom kunik wonogwe niinok, Ala iniki kunik lombok ee’ninake menggerak me, nineenik wonogwe paga nen, kanggwi paga nen, it malayikat paga nen, yi kugi ndi kugi inomaawi warak menggaarak paga nen, yogondak wonage paga nen, peebi eerigin paga nen, mbogut paga mendek paga nen, nggween paga yime mendek paga nen, yi mendek ndi mendek ogobakkigirik ti abok aret nen Ala ninom ogoorogo pinanigin mondok lek o, yinuk, abet aret yokkirage agarik o.

9 Iterali mendek miirinabeegerak wone

1-3 An nanebunu Iterali mendek nowe-nawot abok aret Ala nen pulunogo piinok, Keritut inom ogoo-rogo piyareegerak me, kanggwi iyo, “Inobaane’me Ala nen an aret pulunogo panuwak lak, ao,” yinuk, niniki abu puru ari logonet, inabuwa nen le ari agarik o. An Keritut ninikime wonage me, pilit yokkirage lek o. Aberiniki nen yo’nege kagak ari me, abet aret yokkirage agarik o.

4 It Iterali mendek nogo Ala nen miirinake nagagerik, at apuri logowak nduk, wogonake, at tiyanak menggerak, “Wi,” yuwak nduk eeginake, peebi eeriyak wone abuk nggaruk togon yorage, wone, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” yugu liiru mbanak nogo wogorage, Ala alut eeko logonet, eeko logorak wone nogo mamunirage, “Yogop eerigin o. Ndogop eerigin o,” yinuk, wone yorage, eereegerak.

5 It inombomini ti, Abarakam inom, Itak inom, Yakup inom, aret me, it paga inombooluk Keritut nogo aakumi pogom aret nda’nagagerak. Yi mendek ndi mendek abok aret tebenak kagak at mondok tiyanak wonage at eebe Ala aret me, “Wa,” yinuk, mondok-mondok keyage wakak mban eeko logowok o. Amin!

6 It aakumi Iterali mendek nda’nogogwaarak nogo abok aret Iterali mendek lek o. “Iterali mendek lek,” yokkirage ti, “Ala nen Abarakam abok yoreegerak nogo, mbeyok yereegerak o,” yinuk, an yokkirage lek o.

7 Ndi, ambi, “At Abarakam ombowologwe ti, at Itak paga nen aret, yogo logogun o,” yinuk, wone yoreegerak paga it Abarakam ombowologwe nogo ti, it abok at abe ombowologwe lek mban iigo o.

8-9 Ala nen at Abarakam nogo yoge logonet, “Tahun ambi eeppunuk, keya woraagin, yagarak nogo ndak-ndak ari wage kenok, woraagin aret me, at Tara aagaluk aap aret ndarigin o,” yinuk, yoreegerak me, wone ti yoreegerak nogo paga Ala apuri nogo ti, Abarakam abe ombowologwe lek o. Ata, Abarakam abok yoreegerak nogo paga ndarak kenok mban, “Abarakam abe ombowologwe aret o,” yinuk, yoreegerak kogo o.

10 Nogo ti mban lek o. Ata, kwe Iribeka inom yoreegerak. Kwe Iribeka aagalogwe kulu’mbere ndaganabeegerak nogo ti, inogoba ambit ninombo Itak nogo aret.

11-12 Inogoba ambit aret kwe, “At Ala nen it eekwi paga lek o. Ata, iniki nen mban koombunuk, ambi miike, ambi teppiige, eeke menggerak,” mbako logowak nduk, it wologwe nogo awo nda’nogwe, ndi, maluk eeriyak obeelom eeriyak awo ineenggo’lek wonogwe, eekwi iigak, Ala nen kwe Iribeka yoge logonet, “Kaagalogwe ndaganabemenggendak nogo owe nen awuluk abu’me logogin o,” yinuk, yoreegerak.

13 “At Yakup niniki kunik eeke, ndi, Etawu perak, neebi lombok mbake, eereegirak o,” yinuk, liiru mbanak nogo ndak-ndak aret eereegerak kogo ogoorik o.

14 Ti eereegerak kenok, nit nonggop yuwok mbakop? “Ala a’me nggelok eekeelik ugun eeke menggerak yuwok, mbakop?” Ti mondok lek o.

15 Ala nen Muta yoge logonet, “An nen aakumi inabuwa nen teppiyoorak mbake kenok, teppiige, Ndi, obeelom eeppiyoorak mbake kenok, obeelom eeppiige, Eeke minggirak o,” yinuk, yoreegerak kenok, yokkiragi o.

16 Togop me, Ala nen mbo pinanege a, obeelom eeppinanege a, ti, nit aakumi nen, “Eeppinanuwak,” mbakwi, “Eeppinanuwak nduk, ambi eekkola o,” yinuk, yogwe, eekwi paga eeppinanigin lek o. Ata, iniki mba’- nuk nen mban ninabuwa mbake logonet, obeelom eeppinanege menggerak kogo ogoorik o.

17 Ala nen at Pirawun nogo yoge logonet, “Kat eeppagage nogo paga nomaawi lombok kogwe, ndi, an nendage ineenu a’nuk, yi awi ndi awiwiganit nogwe, eeko logowak nduk, kat mippagareegirak o,” yinuk, yoreegerak liiru mbanak nogo wonage me,

18 at Ala nen aap ambi abuwa mba’- nuk teppikit mbake kenok, teppege, ndi, ambi iniki omaawi eerogo pikit mbake kenok, iniki omaawi eerogo pege, eeke kogo monggoorak o, yinuk, yokkirage agarik o.

Obeelom eeppiige, anini nen inooke, eeke menggerak wone

19 Ala togop eeke menggerak me, kit ambi nen, “Ti kenok, nit maluk eekwi alom Ala aret me, Maluk eekotak o, yinuk, Ala nen nonggop togon nit yo’niroorak mbaken? Ndi, Ala iniki mba’nuk nen eeke menggerak kagak alik eeriyak op me nduk ari agandik?” yinuk, yo’nugwi kiigirak me,

20 wologwe! Kit ta mba’- nuk yogo ogotik? Wone onggo Ala yoriyak op mbako ogotik? Yi mendek ndi mendek ogobakkigirik nen ogobakkigika nogo yogo logonet, “Kat neebe nonggop togon ogobakkigi’- nake agandik?” yoriyak op mbakop?

21 Togolowak ogobakkigika nogo nen iniki mba’nuk ogobakkigike logonet, nggween nggabok ambit mendek aret waganogo togolowak ambi iya negen eekak yuurak nduk ogobakkigike, ndi, ambi we ugun eekak yuurak nduk, ogobakkigike, eeke menggerak nogo ti, at obaalombok eeriyak koombunuk, eeke logorak ti, meek me nduk, yogo ogotik?

22 Iniki mba’nuk aret eeke menggerak ti kokwak, Ala ti ndak-ndak aret eeke menggerak me, at nen ari logonet, “Nanini eeppiige, ndi, nomaawi paga eerit nage, eeke neyaawak o,” yinuk, it at anini eeppiige logonet, ineebe pup eerogo piyaakit mbaketak mendek iniki kwippunuk mondok liirogon eeppiige logorak koongge kenok ti, nonggop mbarumunggup?

23 Ndi, ninabuwa nen teppinanege logonet, ninom tiyanak logorak nduk leenogo pinaneegerak nogo at mondok obeelom tiyanak logonet, oba ngginik kagak obeelom eeppinanegak mban eeke menggerak nineenu aruwok nduk, iniki mondok liippunuk eeppinanege logorak koongge kenok ti, nonggop o?

24-25 Ninom tiyanak logorak nduk leenogo pinaneegerak nogo ti, nit aret o. Nit Yakuri mendek mban lek o. At Ala nen Oteya yoge kagak aakumi yorage logonet, “It an napuri lek aret kwe, Napuri aret, yorage, Ndi, at an niniki kunik lek mendek aret kwe, Kat an niniki kunik aret, yoge, eerigin o.”

26 Ndi, ambi ari logonet, “Kit an napuri lek o, yinuk, yoragagim nogome, It an neenik minggirak Ala napuri aret o, yinuk, yoraagin o,” yinuk, liiru mbaneegerak nogo ndakndak, it endekem konenggulik mendek ninom aret leenogo pinaneegerak me nduk, yereegerak kogo ogoorik o.

27-28 At Yetaya nen ari logonet, “It aakumi Iterali mendek ineebe mbini niyo aa’nggi paga menggi kwak wonogwe kwe,Ineebe mbuuluk mban inagap ndarigin o. It aakumi o nggween paga yime wonogwe lek eerogo piyoorak koonogo pugu nogo, At ninogoba nen abera’lek me mondok nggwik togon aret inoorigin me,” yinuk, yereegerak nogo ti, it Iterali aret eeppiyoorak nduk yereegerak o.

29 At Yetaya nen aa’nduk ambi ari logonet, “At Omaawi Lombok Menggerak nogoba Ala nen nit paga wiganak ambiriluk ambi yumbunogo pinaniyak mba’netak lek en, O Torom inom, o Nggomora inom, inoorogo piyareegi kwak, nit eerogo pinaninetak o,” yinuk, yereegerak nogo ti, nit aret nduk, yereegerak kogo o.

Iterali abet mbakwi paga obeelom eeppiige wone

30 Ti kenok, nit wone ngge yuwok o. It endekem konenggulik mendek nogo at Ala nen obeelom agago piyaawak nduk eekkologo logolik o. It abet mbareegwaarak paga obeelom agago piyareegerak kwe,

31 nit aakumi Iterali mendek perak, “Nit obeelom eerit nugwi paga eeppinanuwak,” mbareegurak kwe, eeppinanulik kagi o.

32-33 Nonggop nduk eeppinanulik mbakop? Lek o. Abet mbakwi paga obeelom eeppinaniyak kagak, “Nit eekkologwe paga eeppinanigin,” mba’- nuk, eekoorak mendek, eeppinanulik o. At Ala nen ari logonet, “It aakumi iniyogobit linggologwe, lik togon yigeebu wanggwi, Eeko logowak nduk, An nen yugum ambi o Tiyon paga ndoonogo pege neyaagun o. Pege neenok, aap ambi nen iniki yugum ti paga panggombunuk, abet mbake kenok, enggali arigin lek o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak nogo ti, nit nen aret niniyogobit lik togon eeppako logonet, yigeebu wanggo logorak me nduk, yereegerak kogo ogoorik o, obak! Noreewi o.

Pasal 10:

1“Ala nen nowenawot Iterali mendek inagap ndaruwak lak, ao!” mbake logonet, inake tamban mban eeke minggirak.

2 It nen Ala wone iniki aganggen kerek togon mugurok nogo logonet, eekwi kwe, wone eebe liippunuk eeka’lek iinok, yokkirage agarik o.

3 Ala nen aakumi obeelom agago piige menggerak wone liippega’lek logonet, “Nit ninalik nen obeelom eekkolaawok,” mba’nuk, Ala obeelom agago piyoorak wone nogo, “Waawi o,” yinuk, wagangga’lek aret wonogogwaarak.

4 At Ala nen Muta yoreegerak wone nogo at Keritut nen a’me lik togon agago pereegerak me, nit aakumi abok niniki Keritut oba panggombunuk abet mbakwi niinok, obeelom agago pinanege menggerak.

Abet mbakwi paga obeelom eeppinaniyak wone

5 Ala nen, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” yereegerak wone nogo liirogon eerit nugwi paga obeelom eekkoloorak mbakwi kenok, at Muta nen liiru mbangge logonet, “Eeko logorak wone liiru mbanak ndak-ndak eerit nugwi ti paga nen ineenik aret logogun o,” yinuk, liiru mbaneegerak kwe,

6-7 Abet mbakwi paga obeelom eerogo pinaniyak wone nogo ti, Ala nen, “Kiniki koonggo logonet, Keritut wonok wambi woraawak nduk, ta nen mbogut paga lagi nage, ndi, Keritut wonok lagi woraawak nduk, ta nen aakumi kanggo menggam wambi nage, eerigin o?” yinuk, liiru mbaneegerak o.

8 Ti yereegerak nogo ti, ngge nduk yereegerak mbakop? Lek o. Yereegerak eebe nogo yi aret. “Wone nogo ti, kiniki me inom, kinambe paga inom, koorok aret wonage o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak nogo ti, abet mbakwi wone nit yokkirogwe nogo aret nduk, yereegerak o.

9 “At Ala nen kambunuk nogo menggam nen Yetut abet aret eenik agago mippereegerak o,” yinuk, mbako logonet, “Yetut ti, ninowe aret o,” yinuk, aakumi inenggaanom paga paganggwi kiinok, Ala nen kinagap ndarigin o.

10 Niniki abet mbakwi paga Ala nen, “Aap yi, oba lek me, obeelom aret kagi,” yinuk, yo’nirage, ndi, “Yetut ti, ninowe aret o,” yinuk, aakumi inenggaanom paganggwi paga Ala nen ninagap ndake, eeke menggerak.

11 “Aap ambi iniki at oba panggombege kenok, enggali arigin lek o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak nogo ti,

12 it aakumi endekem konenggulik mendek alik, ndi, it Yakuri mendek alik, ti lek o. Ineebe ndak-ndak aret me, “Ala ti, nit abok ninogoba aret o,” yinuk, liiru mbaneegerak kogo o. Nit abok nen, “Ala wae,” yogwi niinok, at amendek kalo logonogo wo’nirage menggerak.

13 “Aap ambi nen, Nogoba wae, yinuk, an nendage kunogo yo’neremenggerak kenok, agap ndarigin o,” yinuk, liiru mbaneegerak nogo paga, Ala nit abok ninogoba aret me, “Nogoba wae,” yogwi niinok, ninagap ndarigin o.

14-15 “It aakumi obeelom wone yoranet nugu menggaarak ti, mondok obeelom aret o,” yinuk, liiru mbaneegerak kwe, nappiigwi lek kenok, wone obeelom wone nonggop togon yora noorak mbakop? Ndi, obeelom wone yora nogwe lek kenok, it aakumi nonggop togon konenggwi, ndi, konengga’lek kenok, nonggop togon Keritut abet mbakwi, ndi, abet mbaka’lek kenok ti, “Nogoba wae,” ti nonggop togon yogwi, eeko logorak mbakop? Abu meek aret o.

16 Togop kwe, at Yetaya nen ari logonet, Nogoba o. “Wone nit agan wogoorak nogo taani nen abet mbakwi o,” yinuk, yereegerak nogo ndak-ndak, it aakumi Iterali abok wone obeelom wone yorogwe nogo wagangga’lek aret agaarik o.

17 Ti kenok, Keritut ninake eereegerak wone ti, yoragaatak paga konenggwi, ndi, konembunuk, abet mbako logonet, waganggwi, eeko menggaarak o.

18 Togop kwe, it abok obeelom wone awo konengga’lek aret wonogogwaarak kenok, yokkirage mbako ogotik? Lek o. “It inoone nogo o nggween paga yime abok aret wiganinuk, nage, Iname yoragaatak nogo, o iripirip ndak wa’narit nage, Eereegerak o,” yinuk, liiru mbanak ti paga it abok koneneegwaarak aret kenok yokkiragi o.

19 Ndi, ambi yokkira o. It aakumi Iterali mendek obeelom eeppiyoorak wone kobak wonogogwaarak kenok, yokkirage mbako ogotik? Ti lek mban. At Muta nen ari logonet, “It aakumi inendage lek alik mendek eeppiige paga napuri nen, Ao, mbakwi, Ndi, aakumi inanebunu wi-wa mendek eeppiige paga napuri nen inanini ogwe,Eeruwak nduk, eeppiyaagin o,” yinuk, yorage,

20 ti’nuk, Ala nen yoge kagak at Yetaya nen agabiti lek yorage logonet, “It aap nen, Kat Ala nonggop menggendak o, yinuk, yo’nugulik nogo, neebe nigiige, It aap an mu’neren noorak mbakulik nogo ninom lambungge, Eereegirak o,” yinuk, yorage, eereegwaarak kwe,

21 it Iterali mendek nen eekwi iinok perak, Ala nen yorage logonet, “It aakumi iniki yugum negen kumbunuk, noone eeriyak ineebi mbakwi yi, Neya woraawak nduk, o kubondendok nen nok, oonikiya, Wa’nip o, yinuk, neenggi walok yokkiragatak kwe, meek aret o,” yinuk, yoragagerak ti paga it Iterali mendek wone ti, wagangga’lek iinok, inobaane’me aap endekem mendek wogonaburak ineenu wonogogwaarak iigo o, yinuk, yoragagerak.

11 Iterali mbo piinok, peebi wogonaburak wone

1 Togop me, an wone ambi kin wokkiya o. Ala nen at apuri aa’nduk miirinabeegerak nogo, mondok- mondok mbo piyareegerak mbakop? Abu lek o. An togon Iterali mendek aret. An nombo Abarakam aret me, nanebunu ti, Mbeniyamin mendek aret o.

2 It nda’naga’lek iigak, Ala nen apuri miirinabeegerak ti, mondok mbo piyareegerak lek o. Aakumi Iterali mendek maluk eeko mbareegwa, inooruwak nduk, at Eliya nen Ala yoreegerak liiru mbanak nogo kineenggo’lek a?

3 At Eliya nen ari logonet, “Nogoba o. Kat yorage keegak, yoraga mendek inookwi, kake pogo menggam ogobakkigirik nogo yinik-minik eerogo pugwi, eeko logonet, an nalik aret teppanegaarak me, yogondak abu nooriyak nduk, eeko agaarik o, obak.”

4 Yoge mbareegi, Ala nen at nonggop yoreegerak? Ala nen at yoge logonet, “Aap ineebe ambik tujuh ribu aret kugi Mba’an wogoppega’lek iinok, inili nen piirogo agarik o,” yinuk, yoreegerak.

5 Ti eereegerak ndakndak, yogondak Ala inabuwa mbake menggerak me, ando yumbunik aret miirinabeegerak wonogo agaarik o.

6 Ala nen miirinabeegerak nogo ti, it obeelom eekwi iinok, miirinabulik o. Ata, inabuwa nen miirinabeegerak. At Ala nen miirinabeegerak nogo ti, it obeelom eereegwaarak paga miirinabenetak en, inabuwa nen miirinabeegerak nogo ti, pilit aret mba’- netak.

7 Ti kenok, it Iterali ti, nonggop o? It Iterali abok nen, “Nit obeelom agago pinaniyak nduk, nonggop eeruwi o?” yinuk, eekaatak mendek, eeppiiga’lek aret wonagagerak kwe, it ando mbuuluk miirinabeegerak nogo mban obeelom eeppiige nagagerik, it ando apit aret iniki omaawi agago piyareegerak.

8-10 At ambi nen ari logonet, “Ala nen iniki apit eerogo piige, Inigen kogo logukwak, inigen mbuk eerogo piige, Inaruk konenggo logukwak, inaruk logu negen eerogo piige, Eereegerak kuli nen nok, yogondak togop aret wonogwe o,” yinuk, yereegerak liiru mbangge, ndi, at Ndawut ari logonet, “Ta’na pogo mengga kwak, keele pogo mengga kwak, laago lappunuk, inoone yanggikyanggok yorenok, inooko logowak nduk eeppiige,Aaninggin-paaninggin inoba luurik-maarak eerogo piinok, yigeebu wuppiige, Yi mendek ndi mendek inigen kogwe iyo, inigen mbuk eerogo piige, Inamborowak yomo aago nugu logowak nduk, eeppiige, Eeru o,” yinuk, Ala yoge, eereegwaarak nogo ndak-ndak iniki omaawi agago piyareegerak wonogo agaarik o.

11 Togop me, ne ambi paga yokkira o. It Iterali mendek nen iniyogobit lik togon eegirage mbareegi, Ala nen peebi wogonaburak lek mondok ambokan mbo piyareegerak mbakop? Ti lek o. It Iterali mendek Ala wone taganeegwaarak paga Ala nen it endekem konenggulik mendek inagap ndake kenok, it nen, “Nit togon ninagap ndariyak kwe, it mban ndaganake, ao!” mbaruwak nduk, eeginabeegerak.

12 It Iterali mendek nen maluk eereegwaarak paga yi aakumi ndi aakumi alik mendek abok aret obeelom eerogo piige, ndi, Ala wone taganggo mbareegwa, Ala nen mbo piyareegerak paga, it endekem konenggulik mendek obeelom eerogo piige, eereegerak nogo ti iya negen kwe, peebi it Iterali abok aret obeelom eerogo piyamenggerak paga, nit eeppinaniyak ti perak, mondok iya lombok eeppinanigin yi kogo ogotik?

It endekem konenggulik mendek inagap ndariyak wone

13 Ndi, yogondak kit endekem konenggulik mendek wone ambi yokkira o. An kit endekem konenggulik mendek kinake aret nappani wagagerak me, an neyabu nogoba nen unde eeppaneegerak nogo ti, “Mondok iya lombok unde eeppaneegerak o,” yinuk, tiyappege agarik o.

14 Kit an wone yokkirage nogo waganggwi kiinok, it an nowenawot Iterali mendek nogo nen, “Nit togon abet mbaruwok lak, it mban yorage ti, nineebi a,” mba’- nuk, it ando iniki abet mbako mbaremengga, “Ala nen inagap ndaruwak lak ao,” yinuk, niniki lunik agarik o.

15 At Ala nen Iterali mendek mbo piige nagagerik, yi aakumi ndi aakumi endekem konenggulik mendek abok aret, “Ninom lambunik logowok o,” yinuk, lambunogo piyareegerak ti, iya negen kwe, it mbo piyareegerak nogo wogonake kenok perak, abunuk mondok iya lombok eeppiyaagin mbaruwok o. Aakumi kanggaatak negen kobak agaatak me, kwaarinako nagaatik, iniki ale’nggen paga keyage ndonggorogon wogonako mengga kwak, peebi ti togop aret eerogo wogonabigin o.

16 Roti aa’- nduk mbanak abe me, “Ake leenogo pugu o,” yuurak kenok, eegu nggwok pugu nogo ti kunduk, “Abe leenak aret,” yuurak op o. Ndi, eyo ero abe leenak kenok, eno’mbak ti kunduk, “Abe leenak aret,” yuurak op o.

17 Eyo tayitun abe aakumi nen yarak nogo mendek eno’mbak ando pendenogo mbo nappunuk, obaane’me eyo tayitun endekem penaame mendek mbanogo ero paga kumbi woramenggerak amburu omanggen me nen lagi nage logonet, mondok kwit agan lagangge menggi kwak, kit endekem konenggulik mendek kwe, togop aret kumbinagi wage kenok,

18 “Eno’mbak pendenak obaane’me nit endekem mendek kumbinaneegerak me, nit iya o,” yinuk, wogoppatugup o. Wogoppatiyak eekkinake kenok, wone liippuurak nogo yi aret. “Nit ero aret me, eno’mbak pendenogo kumbinani wagaarak,” mbarugup o. Ata, “Nit we eno’mbak me, ero paga kumbinani wagaarak,” mbako logonip o.

19 Ti aret yokkirage kwe, kit nen yogo logonet, “Togop aret kwe, obaane’me nit aret kunogo pinanuwak nduk, eno’mbak pendenogo nappe-reegerak kagak yo’nirage yi a!” mbakwi kiigirak me, wologwe!

20 Kit mbakwi ti abet aret kwe, it abet mbaka’lek iinok, pendenogo nappiyareegerak. Ndi, kit perak, abet mbakwi paga kumbinagareegerak wonogo logonet, kiniki wogoppatugup o. Wogoppatumonggotak paga pendenogo nappinagukwak, mondok kinagabiti mbako logonip o.

21 Eno’mbak aa’nduk wundeegerak nogo, Ala inabuwa lek pendenogo nappiyareegerak kokwak, kit togon pendenogo nappinagagin lek me nduk yogo ogotik?

22 At Ala iniki yanggonak paga eeppiige, anini paga eeppiige, eeke menggerak nogo liippinip o. Aakumi maluk eekwi iinok, anini inoba piige menggerak kwe, “Ala iniki yanggonak paga eeppinanege me, at yo’nege kenok mban eerit nage logokit o,” yinuk, eerit nogwe kiinok perak, at yanggorogon aret eeppinagage logogin o. Ndi, lek kenok, kit togon Ala nen pendenogo nappinagagin aret o.

23 It Iterali mendek pendenogo mbo nappiyareegerak nogo Ala nen inobaane’me kumbiya woroorak op me, it abet mbaka’lek mban wonogwe lek abet mbakwi iinok, inobaane’me kumbiya woraagin o.

24 Kit endekem mendek nogo ti, eyo tayitun penaame mendek eno’mbak pendenak pogom aret kwe, aakumi nen yarak nogo endekem mendek imbirak kumbuurak meek negen kwe, kagak, kumbinagareegerak. Ndi, it Yakuri ti, aakumi nen yarak kokwak aret me, eno’- mbak pendenogo nappiyareegerak ti, at mendek aret me, obaane’me kumbiya woroorak ti, aaninggin me nduk yogo ogotik? Teeluk aret kumbiya woraagin mbako logowok o.

Iterali abok inagap ndaganaburak wone

25 Nowe-nawot o. Wone ambi kote kumaarak wonage yi, kineenu arubagip nduk, yokkira o. Ala nen it Iterali mendek inogogumbuk aruwak nduk, eeppiyareegerak nogo ti, mondok-mondok eeppiyareegerak lek o. Ata, it aakumi endekem mendek, “Aap ndogop ineenggi nabu’- me piyaagin o,” yinuk, koonogo pereegerak nogo, kuli abu aret ari nage kenok, it Iterali inogogumbuk wonogwe nogo yanggonogo piyaagin o. Wone kote kumaarak nogo ti aret me, “An iya,” yinuk, wogoppako logogup o.

26-27 At Ala nen ari logonet, “Wondet Eerogo Piiga nogo, o Tiyon nen wundi wage logomenggerik, It Yakup mendek nen Ala wone liirogon eeriyak mbaka’lek nogo, liippunuk, eerit nogo logowak nduk, eerogo piyaagin o. Inomaluk lek eerogo pikit nduk, wage logominggirik, It ninom wone abuk nggaruk togon koonogo pi woraagin nogo ti aret o,” yinuk, yoragagerak liiru mbanak ndak-ndak it Iterali mendek abok aret inagap ndari woraagin kogo o.

28 It aakumi Iterali nogo nen “Obeelom wone woorak, nineebi o,” mbako mbareegwa, Ala inom ogoorak wonage paga kit endekem konenggulik mendek obeelom wone aret waganggo ogotik kwe, Ala nen Iterali miirinake nagagerik, it aap Abarakam inom, Itak inom, Yakup inom, eeppiyoorak wone abok yoragagerak nogo paga nen perak, inom iniki kunik wonage agaarik o.

29 At Ala nen miirogo obeelom eeppiyoorak koonggetak nogo ti, peebi iniki alik ambi koonggak eekeelik o.

30 Kit endekem konenggulik mendek aa’nduk Ala wone yugu kagak alik eeko nogogutak kwe, it aakumi Yakuri mendek Ala wone taganogo mbo pereegwaarak paga Ala nen kit kinabuwa mba’nuk, teppinagaree-gerak ti kokwak,

31 yogondak it Yakuri mendek kunduk, Ala wone taganogo punuk alik eekwi kwe, Ala nen kit endekem mendek kinabuwa nen teppinagareegerak ti paga it kunduk inabuwa nen teppiyaagin kogo o.

32 At Ala ninabuwa nen teppinangge menggerak nineenu aruwok nduk, nit aakumi abok aret, “At oone woorak nineebi,” mba’nuk, alik eeko logowok nduk, keele maarogo negen pinaneegerak o.

Ala alut eeko logorak wone

33 Ala iniki warak lombok nen yi wone ndi wone eenu menggerak me, oba ngginik kagak obeelom eeppinanit wundi wage menggerak me, iya! At iniki koombunuk eeke menggerak nit nen kibinit ungguurak op mbakop? Ndi, at eeke menggerak nit liippit ungguurak op mbakop?

34 “Ta nen ninogoba Ala iniki mbake nogo, Neenu, mbake, Ta nen ninogoba owa’na nigaka a’nuk, yoge,

35 Ta nen o maan nen yogondak kuli paga, Ala onggo ndakndak wo’niruwak, mba’nuk, yi aakumi ndi aakumi wogorage, Eeke menggerak mbakop? Mondok lek aret o.”

36 At nen aret yi mendek ndi mendek abok aret wakkage, at nen aret yi mendek ndi mendek unde wonage, ndi, at nen aret yi mendek ndi mendek paga at endage tiyak yuwak nduk eeppege, eeke menggerak me, at endage mondok-mondok tiyanak aret logowak o.

12 Amin! Ala abu’me logonet, ake eerit nogo logorak wone

1 Ti kenok, nowe-nawot o. At ninogoba Ala ninabuwa mba’nuk, nggwok togon eeppinanege menggerak me, Ala ake warogo pogo mengga kwak, kit nen, “Nineenik logonet, Ala ake mban eerit nugu logowok nduk, nineebe apit aret Ala ake leenogo pogo o,” yinuk, “Ineebe apit aret Ala wogo’- nuk logowak lak, an ao,” mbake logonet, yokkirage agarik o. Ti eerumonggotak paga Ala nen, “It yi abet aret nalut ee’nakwi iigi,” yinuk, ale’nggen kinombake logogin o.

2 It aakumi nggween paga mendek nen iniki mba’nuk eerit nogo mengga kwak, kit togop eerit nogo logogup o. Ata, kit alik ngget mendek eerit nogo logobagip nduk, “Niniki ngget alik ogobakkigi’ninake logot o,” yinuk, Ala yogo logonip o. Ti yorumonggotak eekkinake kenok, at Ala eeriyak mbake nogo ti, obeelom aret kogwe, eerit nogwe kiinok, Ala iniki ale’nggen ninombake kogwe, ndi, “Abu obeelom lombok koonggerak me, ambi kooniyak lek aret,” mbakwi, eeko logorak kineenu arumunggup o.

3 Ala nen, “At yi, an noone yoranet nege logowak o,” yinuk, iniki kunik en onggo lek we aret unde eeppaneegerak nogo paga kit abok aret wone ambi yokkira o. Kit obeelom wone abet mbako mbareegup, Ala eyabu eeko logobagip nduk, kinalitak lombok unde eeppinagareegerak nogo, liippunuk, “An yi aret unde eeppanegerak kagi,” yinuk, ndak-ndak eerit nogo logonet, kat mbuuluk unde eeppagareegerak kagak, “An iya lombok unde eeppanegerak kagi,” yinuk, wogoppako logogup o. Ata, “An yi aret wo’negerak me,” yinuk, kiniki tebenak logonet, eerit nogo logonip o.

4 Nineebe ambit aret kwe, nineenggininiyok yeregerak-peregerak abok aret alitik-alitak eeke menggerak ti kokwak, nit nineebe togon alitikalitak wonogwe kwe,

5 nineenggininiyok yeregerak-peregerak abok aret nineebe ambit paga kunik menggi kwak, Keritut eebe paga kunogo pinaneegerak me, nineebe ambit aret wonogo ogoorik o.

6 Togop me, Ala iniki kunik nen obeelom eeppinanege logonet, nit eeko logowok nduk, ninalitik-ninalitak unde eeppinaneegerak ti ndakndak aret liirogon eerit nogo logowok o. At Ala wone yorogo logorak unde eeppinagareegerak kenok, kiniki Ala oba panggombunuk logonet, yorogwe,

7 yeenggwaarogo logorak unde eeppinagareegerak kenok, yeenggwaarogwe, mamunirogo logorak unde eeppinagareegerak kenok, mamunirogwe,

8 iniki eyak wappiigak yogo logorak unde eeppinagareegerak kenok, iniki eyak wappiigwi, aakumi inamendek lek wogorogo logorak unde eeppinagareegerak kenok, “Onggo wo’niruwak,” mbaka’lek we aret wogorogwe, aakumi inowe logorak mippinagareegerak kenok, kineebi mbaka’lek nggwiirit-nggwaarit eekwi, ndi, aakumi inabuwa mba’- nuk eeppiyoorak kenok, kiniki ale’- nggen paga aret eeppiigwi, eeko logonip o.

9 Kiniki laakot logonet, kiniki kunik aganako logogup o. Ata, inabuwa nen kiniki kunik aganako logonip o. Yi maluk ndi maluk eekwi ti, kineebi mbako logonet, obeelom eeriyak kenok mban kinikilom mbako logonip o.

10 Kinowe-kinawot kiniki kunik eeginako monggotak kwak, kinoreewi kinom niniki-kiniki kunik eeko logonip o. Nabu’me-kabu’me logonet, at ambi tiyappegak eeko logonip o.

11 Ala eyabu eerit nogo logonet, kineebi mbakak eeko logogup o. Ata, kiniki aganggen kerek togon aret eerit nogo logonip o.

12 Kiniki muk ambi lunik wonogwe me, ale’nggen mbakwi, aaningginpaaninggin kinoba age kagak kinogogumbuk logonet waganggwi, tamban eeriyak mbo pega’lek kulinik- kalinik eekwi, eeko logonip o.

13 It Ala apuri inamendek lek kenok wogorogwe, ndi, aap nggiru kiya wogwe iinok wogonakwi, eeko logonip o.

14 Piyak-payak eekkinakwi iinok, kugi pulunogo piyoorak lek o. Ata, kinale’nggen aret inoba piigo logonip o.

15 Ale’nggen yogwe iinok, kinom ale’nggen yogwe, it le yogwe iinok, kinom aret le yogwe, eeko logonip o.

16 Kinoreewi kinom kiniki ambit eeppunuk, eerit nogo logonip o. “An iya,” yinuk, “It aap inendage lek ninom eeriyak nineebi o,” yuurak mage o. Ata, kinom aret eerit nogo logonip o. “An abu neenu me, an iya,” mbako logogup o.

17 Maluk onggo-onggo eeko logogup o. Ata, aakumi nen obeelom eeriyak mbakwi nogo mban eeko logonip o.

18 Wone ambi agaarak kat kobaalombok koonogo piyoorak wonage kenok, kinoreewi kinom kiniki ambit lambunik logonet, eerit nogo logorak wakkagak eeko logonip o.

19 Noreewi o. Nit ninogoba nen ari logonet, “Aap inane’me wakwi inom, maluk onggo eeppiigwi inom, an nen aret eeppiyaagin o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak wonage me, maluk eeppinagagwi onggo eeppiigo logogup o. Ata, Ala anini nen it onggo eeppiyaagin me, mbo piigo logonip o.

20 Ala yoge kagak aap ambi nen ari logonet, “Kinawim nogo mbi abu kenok, mbi nawak nduk, wogogwi, Niyo abu, ari kenok, niyo nawak nduk, wogogwi, Eeko logonip o. Ti eekwi kiinok, mo kik-kik negen kaawak nduk, eeppumunggup o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak nogo ndak-ndak aret eerit nogo logonip o.

21 Maluk pilak ari logonet, kit tebenogo pinagage kero, puk logogup o. Ata, mi’nogo logomonggotik, obeelom eerit nugwi paga maluk nogo tebenogo pogo logonip o.

13 Pemerintah inoone konembunuk eeko logorak wone

1 It yi aap ndi aap wone lengganogo yorogo menggaarak nogo ti, Ala nen koonogo mippiige lek kenok, mi’ndak wonogolik me, it pemerintah kinarum wonogwe nogo ti, Ala nen aret koonogo mippiyareegerak me, wone lengganogo yokkirogwe iinok, kit abok aret liirogon konenggo logonip o.

2 It Ala nen mippiyareegerak nogo inoone taganggwi kiinok ti, Ala oone aret taganggwi me, kinobaalombok nen maluk kinoba pako monggotak.

3-4 Togop me, it pemerintah mippiyareegerak nogo, it aakumi obeelom eekwi nen inagabiti mbaruwak nduk, mippiyoolik o. Ata, it maluk eekwi nogo, inagabiti mbako logowak nduk, mippiige menggerak me, kinagabiti lek kiniki ugun nugu logorak mbakwi kiinok, obeelom mban eerit nogo logonip o. It pemerintah ti, Ala ayeloman logonet, kit obeelom mban logobagip nduk, eeko menggaarak me, obeelom eerit nugwi kiinok ti, iniki ale’nggen kinoba pinagago logogun o. Ndi, kit maluk eekwi kenok perak, ineegin ti, we wonok nugulik me, kinagabiti mbako logonip o. Aakumi maluk eekwi iinok, Ala anini nen maluk onggo eeppiyoorak mbake nogo, it at Ala ayeloman logonet, eeppiigo logowak nduk, unde eeppiyareegerak me,

5 it inoone liirogon aret konenggo logonip o. Ala anini nen kit kinooke kero, kinagabiti nen konenggo logorak ti lek o. Ata, kinikime nen, “Maluk eeriyak mage o,” yokkirage kenok, konembunuk eeko logonip o.

6 It Ala nen mippiyareegerak nogo Ala ayeloman logonet, liirogon ninarum wonogwe kenok, ninarum wonogwe onggo wogorogo monggoorak me,

7 wone yugu mugurok, “Wo’niraanip o,” yinuk yokkirogwe iinok, wogorogo logonip o. Kinarum wonogwe onggo wogoraga’lek kenok, wogorogwe, yi mendek ndi mendek wonok o yime unggwit woroorak, “Onggo ndogop pinip o,” yokkirogwe iinok, wogorogwe, “Ninayuk wuko logonip o,” yokkirogwe iinok, inayuk wukwi, “Nit kinogobamini aret me, tiyappinanggo logonip o,” yokkirogwe iinok, tiyappiigwi, eerit nogo logonip o.

Niniki-kiniki kunik eeko logorak wone

8 Aakumi inamendek nomat woorak mage o. Nomat mbanak teenggo logorak kwak ti, niniki-kiniki kunik aganabit nogo logorak ti aret o. Niniki-kiniki kunik aganakwi kiinok, Ala nen Muta yoreegerak wone nogo, “A’me aret nggelok ari,” mbaruwok o.

9 Ala nen, “Kumi ugun wurinaburak mage o. Aap wariyak mage o. Yogoot kiraariyak mage o. Aap inamendek uugwe-uugwe mbariyak mage o,” yinuk, “Yogop ee’nu, ndogop ee’nu,” yereegerak wone liiru mbanak nogo eeko logonet, eeko logorak wone yereegerak alik ambi inom abok aret ti, “Ineebe iniki kunik eekkologo mengga kwak, it inom menggaarak ti, togop aret iniki kunik aganako logowak o,” yinuk, yereegerak wone lambuk togon yi paga mban wonage kenok, yokkirage agarik o.

10 It kinom wonogwe kiniki kunik aganakwi ti, maluk eerogo piyoorak nduk, eekulik o. Togop aret me, niniki-kiniki kunik eerit nogwe ti paga wone yugu liiru mbanak nogo a’me aret nggelok ari menggerak.

11 “O yogondak eraambe abu alik negen arit wage kagi,” mba’nuk, niniki- kiniki kunik aganako logonip o. Ninagap ndariyak nogo ti, nda negen kagak abet mbareegurak kwe, yogondak perak, abu panggo yi wagaarak me, kit nogo yugwi negen wonogwe yi, kineenik ariyak eyom panggo yi wagaarak me nduk, yokkiragi o.

12 O apit lek age kagak, o kilim na-gaburak abu panggo yi wagaarak me, o apit paga logonet eeko mengga kwak, eerit nugwi nogo mbo punuk, o weeremenggerak eya paga wim namburuwak nduk, ineegin-inarege li’luk aago mengga kwak, kit togop aret eeppunuk logonip o.

13 Amburu nonggo nagaatik, kumili-kumili negen agan nugwi, ndem wappunuk, kwaanggen wako logonet, kumi ugun wuginakwi, iniki nen nengge kenok ugun eerit nugwi, ndugwi pit nugwi, “An ambi eerikit lak, at mban eeke yi, neebi a,” yinuk, agan nugwi, eerit nugu logorak mage o. Ata, o liingge paga logonet, eeko mengga kwak, nit togop aret eeko logowok o.

14 Kiniki maan mendek nen maluk eeriyak eekkinake kenok, “Niniki nengge yi, noba tayok yuwak nduk, nonggop eeri?” yinuk, koonit nugu logogup o. Ata, kineegin-kinarege li’luk aago monggotak kwak, kinowe Yetut Keritut kiniki me liinik logonet, eerit nogo logonip o.

14 “Kinoweewi inabok mbaniyak mage,” yoragagerak wone

1 Aap ambi abet mbake kwe, iniki awo kole aga’lek kinenggela’me unggwi wage kenok, kinom kuwak eeriyak op aret kwe, at iniki mba’nuk nen agan nage nogo perak, ti paga wone wariyak lek mbo pinip o.

2 Aap ambi nen iniki abet mba’nuk, “Yi mendek ndi mendek ugun noorak op aret,” mbake nagaatik, nengge menggerak kwe, at ambi nen iniki abet mbake nogo awo kole aga’lek me, “We mbimbiingga mban naakit,” mbake nagaatik, nengge menggerak.

3 At yi mendek ndi mendek ugun nengge menggerak nogo nen, at we mbimbiingga mban nengge nogo, meek eerogo punuk, abok mbaniyak lek o. Ndi, at mbi-mbiingga mban nengge nogo nen, at ugun nengge menggerak nogo Ala nen, “Aap yi kunduk, an naput aret,” mba’nuk, ari me, abok mbaniyak lek mban o.

4 Kat ta me nduk, aap alik ambi ayeloman kagak, “Kat maluk o,” yinuk, yoriyak op mbake agandik? Ayeloman obeelom eeke kenok teppege, ndi, maluk eeke kenok wumbege, eeke nogo ti, at ogoba nen mban aret eeke menggerak kwe, at ninowe yeenggwaage kenok perak, obeelom eeremenggerak me, eeke logogin aret mbaki o.

5 It ando nen, “Ne yi paga eeriyak op, ne ti paga eeriyak mage o,” yinuk, yogwe, ndi, it ando nen, “Yi eyom ndi eyom ugun eeko logorak op o,” yinuk, yogwe, eekwi me, kit kinalitak lombok kiniki nen, “An yi aret eeke logokit o,” yinuk, liirogon koombunuk, eeko logonip o.

6 It ando nen, “Ne yi paga yi eekak ndi eekak eeriyak mage o,” yinuk, yogwe nogo ti, ninowe endage tiyak yuwak nduk, yogwe me, ti op aret yogwe o. It ando nen, “Yi mendek ndi mendek ugun nonggo logorak,” mbakwi nogo ti, “Ala wa,” yinuk, nunggwi me, ninowe endage tiyappogo logonet, aret nunggwi o. Ndi, it mbimbiingga mban nunggwi nogo ti, it kunduk, “Ala wa,” yinuk, nonggo menggaarak me, ninowe endage tiyappogo logonet aret nonggo menggaarak.

7 Nit ninake nen nineenik wonogwe, nit ninake nen kanggwi, eekulik o.

8 Ata, nineenik logorak kenok ti, ninowe ake aret wonogwe, ndi, kambuurak kenok ti, at ake mban kanggwi, eeko monggoorak me, nineenik wonogwe kenok, kanggwi kenok, ti ninowe ake mban aret o.

9 It kambeegwaarak inom, nineenik wonogwe inom, ninowe aret a’nuk abu’me pinanikit nduk, at Keritut kangge nagagerik, eenik mi’- nagagerak me, nineenik logorak inom, kambuurak inom, at ake mban aret ogoorik o.

10 Nit abok ndak-ndak ninowak loongge menggim Ala enggaanom paga mi’narugun me, kit nonggop nduk nabok-kabok yogwe, nonggop nduk kinoreewi miyuk-meyaeerogo piigwi, eeko ogotik?

11 Ala nen ari logonet, “It aakumi abok aret nabu’me inendobanggun yindu yi wogwe, It abok an nenggaanom paga eeko nogogwaarak nogo paganggwi, Eeko logogun o, yinuk, An neenik minggirak Ala nen mondok abet aret yokkigi o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak wonage me,

12 nit abok ninalitak lombok eeko logomonggoorak nogo, Ala nen, “Paganogo yo’ninip o,” yinuk, yo’nirage mbaremenggi, paganogo yorugun o.

“Kinoreewi inaru non mbambiyoorak mage,” wone

13 Togop me, nit-nit aret nabokkabok yogo logorak mage o. Ata, nit ambi eerumonggoorak paga ninoreewi iniyogobit lik togon yigeebu wuppiigwi, inaru non mbanogo piigwi, eekwi niyo, liippogo logowok o.

14 Yi mendek ndi mendek aburen mage ageelik o. Aakumi nen, “Yi mage o,” yinuk, iniki aberak wonogwe iinok ti, “Mage mendek aret age menggerak o,” yinuk, an nen yokkirage lek o. Ata, ninowe Yetut nimbirak ambit a’nuk yo’nege kenok, “Abet aret kagi,” yinuk, yokkirage agarik o.

15 Kinoreewi nen, “Noorak lek,” mbakwi iigak, kit nunggwi paga iniki andi eerogo piigwi kiinok, “Inoreewi inabuwa mbaka’lek nunggwi iigo,” kinombarugun o. Togop me, kinoreewi nogo ti, Keritut it togon inake kambeegerak aret me, kit nunggwi paga maluk eerogo piyoorak ti mage o.

16-17 Nit we yi mendek ndi mendek nunggwi paga Ala nen liippinaninuk abu’me pinanegeelik o. Ata, Aberiniki ninom kunik logonet, Ala wone yugu ndak-ndak eeppiinet nugwi, Ala ninom lambumbinaneegerak me, niniki ugun tayenak logonet, eerit nugwi, ndi, niniki ale’nggen logonet eerit nugwi, eeko logowok nduk, abu’me pinanege menggerak me, kit nen, “Yi op eeriyak,” mba’- nuk eerit nugwi kiigak, aakumi nen, “Ti maluk eeko agaarik o,” yinuk, yogwe iinok, inoone konenugup o.

18 Keritut ake eerit nage logonet, wone ti, liirogon eekwi kiinok, Ala nen ale’nggen kinombake, ndi, it aakumi nen togon, “Op aret eekwi,” kinombakwi, eeko logogun o.

19 Ti kenok, aakumi iniki ambit lambunik logowak nduk, eerogo piinet nugwi, ndi, aakumi iniki eyak wat-wat yogo logowak nduk, koonogo piinet nugwi, eeriyak wone ti mendek kenok mban liirogon eerit nogo logowok o.

20 Yi mendek ndi mendek nunggwi paga at Ala nen eeginabit nage nogo ale-pale eerogo puurak mage o. Yi mendek ndi mendek noorak ti, maluk lek noorak op mban aret kwe, nonggo monggotak ti paga kinoreewi iniyogobit lik togon yigeebu wuppiigwi kiinok, ti maluk aret me, noorak mage o.

21 Kinoreewi iniyogobit lik togon yigeebu wuppiyookwak, kit wam nunggwi, anggur amburu nunggwi, yi mendek ndi mendek eeko monggotak abok aret eekwi, eeka’lek puk logorak op aret o.

22 Wone yokkiragarak ti, kit eeko logorak op mbakwi kenok, “Aakumi inenggaanom paga lek o. Ala enggaanom paga mban eeko logowok,” mba’nuk, eeko logorak op aret o. Ndi, “Eeko logorak op,” mba’nuk eekwi kenok, “Maluk eekirak kagi,” mba’nuk, kiniki wakkoloorak mage o. Ata, kiniki ale’nggen logonet aret eeko logorak op kwe,

23 “Nit abet mbakoorak paga noorak op aret,” mbaka’lek kiniki mbere logonet, nunggwi kiinok perak, Ala nen, “Kit maluk aret eekotak,” kinombarigin o. Yi eekak ndi eekak eerit nogo monggotak nogo abok aret abet mbaka’lek logonet, eerit nugwikiinok ti, maluk aret mbako logonip o.

15 It ambi iniki ale’nggen aruwak nduk, eeppiigo logorak wone

1 Kit aa’nduk kiniki kole agagerak nogo nen, “Nit mban obeelom eekko’net nugu logowi o,” yinuk, mbako logogup o. Ata, iniki awo kole aga’lek nogo aaninggin inoba age kenok, iniki kole aruwak nduk eyak wappiigo logonip o.

2-3 “Kat meek eerogo pagagwi nogo an noba aret agagerak o,” yinuk, liiru mbanak nogo ndakndak, Keritut nen, “An mban niniki ale’nggen mbarikit nduk, eekkola o,” yinuk, eerit nage logolik me, nit kunduk, ninom monggoorak nogo iniki kole aruwak nduk, eeppiinet nogo logowok o.

4 Maan aa’nduk Ala wone yereegerak liiru mbaneegwaarak nogo ti, nit pekkogo logonet, “Niniki lunik wonogwe nogo, ninaanaganggenggwi lek niniki kwi’ndak wonogwe niinok, abet aret kolaagun,” nineenu a’nuk, ninale’nggen mbaruwok nduk, liiru mbanit wundi wogogwaarak.

5 Kit abet mbareegutak nogo, kinaanaganggenggwi lek kiniki kwi’ndak logonet porogo logobagip nduk eekkinake, ndi, ale’nggen kaabagip nduk kiniki eyak wappinagage, eeke menggerak alom unde Ala nogo nen, Keritut Yetut eeke nagagerak wakkagak kit togop aret kiniki ambit eeppunuk, lambunik logobagip nduk, eekkinabigin o.

6 Kiniki ambit eekwi, kinoone ambit eekwi, eeppunuk logonet, ninowe Yetut Keritut ogoba Ala wogoppogo logobagip nduk, yokkiragi o.

It konenggulik mendek obeelom wone konenggo logorak wone

7 Nit Ala tiyappogo logowok nduk, Keritut nit wo’ninabeegerak nogo pogom, kit togop aret kiniki ale’nggen paga kinoreewi wogonako logonip o.

8-12 Aap ambi nen ari logonet, “It aakumi endekem konenggulik mendek inenggela’me logonet kalut eeke,Ndawi kanep pege logonet, kendage tiyappagage, Eerigin o,” yinuk, yereegerak nogo liiru mbangge, ti’nuk, ne ambi paga at ambi nen ari logonet, “Kit aakumi endekem konenggulik mendek yi wae. Kiniki ale’nggen nen at apuri kinom keyage wako logonip o,” yinuk, yereegerak nogo liiru mbangge, ti’nuk, ambi nen ari logonet, “Kit endekem konenggulik mendek yi wae. Kinogoba Ala tiyappugwi, Kit aakumi kinanebunu lombok abok yi wae. Ndawi paga at endage wogoppugwi, Eeko logonip o,” yinuk, yereegerak nogo liiru mbangge, ndi, at Yetaya nen yorage logonet, “Eyo omanggen nen agarip ndake menggi kwak, Aap Itayi ombowologwe wigannaremenggaarak paga ambi nda’nage kenok, Aakumi inanebunu lombok inowe a’nuk, abu’me piyaagin o. It endekem konenggulik mendek nen, At nen aret eeppinani woraagin o, yinuk, iniki lunik logogun o,” yinuk, yoragagerak nogo liiru mbangge, eereegwaarak nogo ndak-ndak at Ala nen Iterali inombomini abok yoragagerak nogo, “A’me aret aga,” mbakwi, ndi, it endekem konenggulik mendek nen, “Nit kunduk, Ala ninabuwa mbake menggerak kogo o,” yinuk, Ala endage tiyappugwi, eeko logowak nduk, at Keritut nogo, it Yakuri inenggela’me nen aret nda’- nage nagagerik, inayeloman a’nuk, inake eeke nagagerak.

13 “Niniki lunik wonogwe nogo kola nagun aret,” mbarubagip nduk, Aberiniki omaawi paga kiniki kole eeppinagit unggwage kagak, kiniki at oba panggombunuk, abet mbareegutak paga kiniki lunik wonogwe alom unde Ala nogo nen kinale’nggen lombok logobagip nduk, eeppinagage, ndi, wone ambi kinoba aga’lek kiniki abu tayenak lombok logobagip nduk, eeppinagage, eeke logowak o.

“Wone alom ti kenok, liiru mbanggiragi o,” wone

14 Noreewi o. Kit kiniki mondok obeelom yi mendek ndi mendek abok aret kineenu logonet, kit-kit aret, “At ambi mamunegak eeko logorak op aret,” mba’nuk, yokkirage agarik o.

15-16 An Keritut Yetut ayeloman a’nuk, it aakumi endekem konenggulik mendek obeelom wone Ala nen yo’niragagerak nogo, yorage logokit nduk, Ala iniki kunik en unde eeppaneegerak me, wone ando yokkiragarak nogo kit abeko logobagip nduk, nagabiti lek logonet, liiru mbanggiragi o. Maan aap Ala unde nogo nen Ala ake warogo wogogwi iinok, wagangge nagagerak nogo kwak, an togop aret it aakumi endekem konenggulik mendek Ala wone yorage neegak, Aberiniki nen leenogo piige kenok, Ala nen wogonabuwak nduk, yorage logorak unde eeppaneegerak.

17 Togop me, Keritut Yetut nimbirak kunik logonet, Ala ake eerit nage me, niniki ale’nggen mbake agarik o.

18 An wone alik ambi yokkiraagin lek o. Ata, Keritut nen yo’nege kagak, it aap endekem mendek Ala wone abet mba’nuk, waawak nduk, Ala wone yorage, inenggela’me eerit nage,

19 Aberiniki nen omaawi eeppanege kagak, inagabiti warak mendek eeke, eerubok mendek eeke, eerit nage nagagirak nogo, ti mban mbininogo yokkirage agarik o. Ti eerit nege logo-net, o Yerutalem enaagan-ambokan time nen o Ilirikum kuli aret Keritut eeke nagagerak obeelom wone nogo abok aret yoranet nege nagagirak o.

20-21 Aap ambi nen o eyak wuraketak me, aap alik ambi nen o eebe wuke nogo kokwak, at Keritut eeke nagagerak obeelom wone nogo, it aap alik nen yorogogwaarak koneneegwam time an ambinom yora noorak mbarulik. Ata, “At eeke nagagerak wone it yoraga’lek nogo liippugwi, Ndi, it inaruk konengga’lek nogo, inaruk konembunuk, ineenu ogwe, Eerugun o,” yinuk, liiru mbanak nogo ndak-ndak, it aakumi Keritut eeke nagagerak wone obeelom wone nogo mondok ineenggo’lek wonogwe me time aret yora naakit mbareegirak.

Pawulut o Oroma noorak kooneegerak wone

22 An aap awo konengga’lek mendek mban yoranet noorak mbareegirak nogo, yoranet nage neegak, yiluk ari me, pekkiya waga’lek wonagagirak kwe,

23 yogondak perak, o an yoranet nage me yime abu aret yoranet nage, ndi, pekkiya woraakit mbake neegak, tahun ambik eeke, eeke nagarak me,

24 yogondak aret o Itapaniyot nage logonet, pekkiigak woroorak mbakirak o. Ndi, wage logominggirik, time ninom ninale’nggen paga logonuk, nappanubagip nduk, kiya woraagin o.

25-27 It Yakuri mendek nen Ala wone mbogut paga mendek unde eeppiyareegerak nogo, it endekem konenggulik mendek mamunirogwe iinok, it endekem konenggulik mendek nen inageerok nggween paga mendek ando it Yakuri mendek wogoroorak op me, it aakumi Makendoniya mendek inom, Akaya mendek inom, nen it Ala apuri alik leenak o Yerutalem wonogwe nogo inamendek lek kenok, “Ala wone yo’nirogogwaarak inanomat negen ninoba pinaneegwaarak nogo, inake kuwak eerogo piigo logowok o,” yinuk, it nen mban iniki koombunuk, ale’- nggen paga kuwak eerogo pogo nagaarak nogo, an wonok Yerutalem aa’nduk ira nage logominggirik, kiya woraagin o.

28 It kuwak eerogo pogo nagaarak nogo, enaani aret wonok wogora nage logominggirik, “An eeriyak noba paneegwaarak nogo abu worok togon eeki o,” yinuk, time nen o Itapaniyot nage logonet, kit pekkiigak woraagin o.

29 Keritut ale’nggen nggwok togon noba panege kagak kiya woraagin mbake agarik o.

30 Noreewi o. Nit abok Keritut abet mbakwi paga, Aberiniki eeppinanege kagak niniki-kiniki kunik wonogwe paga, an eerit noorak mbake nogo wakka’net unggwage me, kit an nake tamban eeko logobagip nduk, an, “Ao,” mbake logonet, yokkirage agarik o.

31 It aakumi Yureya mendek iniki abet mbaka’lek nogo nen an nookwi iyo, tu kuurik me naakit nduk, nake tamban eekwi, it Ala apuri alik leenak o Yerutalem wonogwe inake kuwak aago wogoren nage nogo, iniki ale’nggen paga kolaawak nduk, inake tamban eekwi,

32 ndi, Ala mbareegerak paga kiya wage logominggirik, ninom logonet, ninale’- nggen kaawok nduk, ninake tamban eekwi, eeko logonip o.

33 At niniki ugun tayenak obeelom logowok nduk, eeppinanege menggerak Ala nogo nen kit abok aret kinarum logogin o.

16 Amin. Keyage wappiyareegerak wone

1 Nit niniri kwe Pebe nogo nen Ala apuri kuwak eeppunuk tamban eeko menggam o Kenggereya time mondok iya negen yeenggwaarage menggerak me, kinom logobagip nduk, nappi wagi ti o.

2 At kwe ti nen aakumi ambik yeenggwaa-rage logonet, an togon yeenggwaanege nagaarak me, at nen, “Yogop eeppaniyak o,” ari kenok, yeenggwaagwi, ndi, it Ala apuri alik leenak nen inoreewi abet mbakwi nogo keyage warogo wogonako mengga kwak, “Kwe ti ninowe abet mbareegerak me, nit mendek aret o,” yinuk, waganggwi, eeko logonip o.

3 “At Akwila akweeluk Piritikila imbirak an ninom ndak-ndak Keritut Yetut ake eeko nogoorak nogo keyage wappiigi o.

4 It nen, At ninom ninookwi iyo, mbaka’lek logonet, nagap ndareegwaarak me, Wa, yinuk, keyage wappiigi o. An nalik nen mban yorage lek o. Ata, it endekem konenggulik mendek Ala apuri kuwak eerit nogo menggaarak nogo abok aret an ninom nen, Wa, yinuk, keyage wappiigo ogoorik o.

5 Ndi, it Ala apuri iname lombok kuwak eerit nogo menggaarak nogo inom keyage wappiigi o. O Atiya yi awi ndi awi time Keritut wone awo abet mbaka’lek iigak, aa’nduk abet mbareegerak nore niniki kunik Epenetut nogo keyage wappigi.

6 Aaninggin kagak kit kinake nggwiirit- nggwaarit eeke nagaarak kwe Mariya kunduk, keyage wappigi.

7 It Andoronikut Yuniyat imbirak an awo Keritut abet mbaka’lek neegak, it aa’nduk abet mbakwi, it nappiigak inenggela’me inoweewi tiyanak aret wonogwe, ndi, it an ninom keele maarogo mambinaneegwaarak wonogwe, eereegurak paga, it an noreewi lombok aret me, keyage wappiigi o.

8 Ninowe nimbirak kunik logonet, niniki kunik eeke at Ambiliyatut nogo, keyage wappigi.

9 Keritut ninom kunik logonet, ake eeko monggoorak at Urabanu inom, niniki kunik at Itakit inom, imbirak keyage wappiigi o.

10 Keritut iniki kunik logonet, liirogon eerit nage kage nagarak at Apelet nogo keyage wappege, at Aritobulut apurilogwe inom keyage wappiige, eeki o.

11 An mendek at Keroriyon nogo keyage wappege, ndi, it ninowe wone waganeegwaarak at Narakitut apurilogwe inom keyage wappiige, eeki o.

12 It kumi Teripena Teripota imbirak ninowe inom kunik logonet, ake eerit nogo menggaarak nogo inom, niriluk Peritit kunduk ninowe imbirak kunik logonet, ake nggwiirit- nggwaarit eeke menggerak nogo inom, keyage wappiigi o.

13 Ninowe imbirak kunik kenok, Ala nen leenogo pereegerak at Uruput inom, ndi, an nagalo negen menggerak at Uruput agalo nogo inom, imbirak keyage wappiigi o.

14 At Atinikiritut togon, Pelegon togon, Keremet togon, Patorobat togon, Keramat togon, it inoreewi inom wonogwe Ala apuri nogo inom abok aret keyage wappiigi o.

15 It Pilologut togon, Yuliya togon, Nereyut togon, at awuluk kolaga Olimbat togon, ndi, it Ala apuri alik leenak inom menggaarak nogo abok aret inom keyage wappiigi o,” yinuk, yegerak, yoraanip o.

16 Kit nen keyage wat-wat eeko logonet, “Ala apuri o,” yinuk, linggikkambuk yogo logonip o. Ndi, it Keritut wone waganeegwaarak paga kuwak eeko menggaarak yime nogo nen abok aret keyage wappinagaga o.

Irip paga inaruk wareegerak wone

17 Noreewi o. Kit wone waganeegutak nogo it aakumi nen woorak ineebi nen mbo punuk, aakumi iniki ogoorogo piinet nugwi, it aakumi abet mbareegwaarak nogo iniki abut laganogo piinet nugwi, eeginabit nugwi iyo, kinigen liippiigo logobagip nduk, an, “Ao,” mbake logonet, yokkirage agarik o. It aap ti, kinom lambungga’lek mondok ogoorak aret logonip o.

18 It aap togop eerit nugu menggaarak mendek nogo ti, ninowe Keritut ayelomanlogonet, ake eerit nugwi lek o. Ata, inaanogum ake mban kwaarit nogo logonet, “Yogop eeruwok, ndogop eeruwok,” yinuk, inoone yanggorogon amburu ndik-ndik paga pilit pugunogo it aap iniki ugun mendek nogo inambokan laganit nogo menggaarak me, kinom ogoorak aret logonip o.

19 Kit obeelom wone woppunuk, mondok ndak-ndak eerit nogwe nogo it aakumi abok nen konenggaarak me, kit eekwi ti paga niniki ale’nggen ambik ee’nake kwe, “It iniki warak a’nuk, maluk eeriyak wone nogo kobak eerogo punuk, obeelom eeriyak wone kenok mban eerit nogo logowak,” kinomba’nuk, yokkirage agarik o.

20 Nit niniki ugun tayenak obeelom logowok nduk, eeppinanege menggerak Ala nogo nen Ibilit kinabu’me tebenak logowak nduk, mbet-mbet aan lebenogo pigin o. Ninowe Yetut iniki kunik nen obeelom eeppinanege menggerak me, kinarum aret logogin o.

21 At nimbirak Ala eyabu eeko monggoorak Timotiyut nogo nen keyage wakkinake, ndi, an noreewi mendek Lukiyut inom, Yaton inom, Totipatet inom, it kunduk keyage wappinagaga o.

22 At Pawulut nen, “Yogop mbanu o,” yo’nege kagak, liiru yi mbanggirage an Teritiyut nogo nen, ninowe nimbirak niniki kunik logonet, keyage wappinagagi o.

23 An ka wagarak nimbirak wonage aap Nggayut nogo inom, it Ala apuri at ame inom kuwak eeko menggaarak inom, abok nen aret keyage wappinagaga o. It aakumi o kota yime menggaarak inake wu kuwak aago porogo menggerak aap Eratut ninore Kuwarutut imbirak nen keyage wakkinaka o.

(24 Ninowe Yetut Keritut iniki kunik logonet, obeelom eeppinanege menggerak nen kinarum aret logogin o. Amin.)

Ala wogoppege logonet, irip paga tamban eereegerak wone

25 Wone aakumi ineenggo’lek kiraarak kagak, aakumi nda’narit wundi wogo nogogwaarak kin agagerak wone nogo ndak-ndak, Yetut Keritut eereegerak wone yokkirage, wone obeelom wone yokkirage, eereegirak nogo waganggwi kiinok, kiniki nu’lek agago pinagarak Ala nogo alut eeko logonip o.

26 Maan wone kiraarak wonagagerak kwe, yogondak at eenik itok menggerak Ala nogo nen yorage kagak, yoraga nen liiru mbanggo nogogwaarak paga, yi aakumi ndi aakumi abok aret iniki abet mba’nuk waganggo logomenggaarik, liirogon eerit nogo logowak nduk, pagak yereegerak me, yokkirage agarik o.

27 At Yetut Keritut eereegerak paga at alik iniki warak lombok menggerak Ala nogo endage mondok-mondok tiyanak aret logowak o. Amin.

1 komentar:

  1. oroma 1:17
    17 “Aap ambi abet mbake kenok, Ala nen obeelom agago pemenggerak me, eenik aret logogin o,” yinuk, yereegerak liiru mbanak nogo ndakndak, Ala nen nonggop togon aakumi iniki koonogo obeelom eeginake menggerak nogo, wone obeelom wone ti paga aret nineenu age menggerak. Ala nen aakumi obeelom eeginake nogo ti, abet mbakwi ti paga mban aret o.

    BalasHapus

Dawut nen Aput Talomo Aruk wareegeerak wone yi o.

DAWUT NEN APUT TALOMO KINI WUPPEREEGERAK WONE YI-O.     1 Mbininegwaarak 28:9  9 Yorage nagagerik, aput Talomo yoge logonet, “Ndi, kat na...